Kako je Louvre po tatvini draguljev zaprl svojo najšibkejšo točko

Po eni najodmevnejših tatvin draguljev v zadnjih letih je Louvre uvedel dodatne varnostne ukrepe. Po neuradnih ocenah je bila škoda ogromna, kar je vodstvo muzeja spodbudilo k hitrim in vidnim posegom v varnostni sistem. Med njimi izstopa namestitev kovinskih prečk na okno, ki je med varnostniki veljalo za dolgo znano, a premalo zaščiteno točko.

Tatvina, pri kateri so izginili dragulji iz muzejske zbirke, je razkrila, kako premeteno so storilci izkoristili kombinacijo arhitekturnih posebnosti in trenutkov manjše pozornosti. Čeprav podrobnosti preiskave ostajajo zaupne, je jasno, da so vlomilci delovali hitro in natančno, brez večjih sledi, kar je še dodatno okrepilo pritisk na upravo muzeja.

Vodstvo Louvra je sporočilo, da so takoj po incidentu pregledali celotno varnostno infrastrukturo. Poleg fizičnih ovir na problematičnih mestih so okrepili tudi nadzor z videokamerami, posodobili protokole nočnega varovanja ter uvedli dodatna usposabljanja za osebje. Poseben poudarek je namenjen delom stavbe, kjer se zgodovinska arhitektura srečuje s sodobnimi varnostnimi zahtevami.

Strokovnjaki za zaščito kulturne dediščine opozarjajo, da so muzeji zaradi svoje odprtosti in simbolnega pomena vedno privlačne tarče. Hkrati pa so pogosto omejeni pri posegih v stavbo, saj morajo ohranjati avtentičnost prostora. Prav zato je primer Louvra znova odprl razpravo o tem, kako daleč smejo iti muzeji pri fizičnih posegih v zgodovinske objekte.

V Parizu poudarjajo, da obiskovalci zaradi novih ukrepov ne bodo prikrajšani za doživetje muzeja. Cilj je jasen: zaščititi neprecenljive umetnine in hkrati ohraniti dostopnost ter občutek odprtosti. Nedavna tatvina je bila boleč opomin, da tudi najbolj znane ustanove niso imune na sodobne varnostne grožnje, a obenem priložnost, da se zaščita kulturne dediščine postavi na višjo raven.

Pripravil: J.P.

Vir: Reuters, BBC News

The post Kako je Louvre po tatvini draguljev zaprl svojo najšibkejšo točko first appeared on NaDlani.si.