Kako “idejni oče” vidi Skok – urad za pregon korupcije

Skok po besedah dr. Mateja Avblja predvideva ločena stebra preventive in pregona korupcije, v katerih tožilstvo izvaja pregon, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa preventivo. Sta pa ta dva sistema združena znotraj enega organa z namenom krepitve učinkovitosti, da se zadeve obravnavajo bolj koherentno in holistično, je dejal.

Evropska direktiva, na katero se sklicuje KPK, zahteva obstoj ločenih neodvisnih organov za preprečevanje korupcije in za pregon kaznivih dejanj s področja korupcije. Po besedah Avblja omenjena direktiva “le nalaga cilj, državi pa je prepuščeno, kako bo to dosegla“.

Ideja Skoka nikdar ni šla v smeri šibitve institucij, gre za iskanje modela, kako obstoječe institucije okrepiti, je poudaril. “Vsi podatki kažejo, da je trenutno stanje daleč od optimalnega,” je ob tem dodal. Tako so pri pripravi predloga izhajali iz perspektive, da se “ne dela revolucije”, ampak da se tisto, kar že imamo, naredi bolj učinkovito.

Tudi vse institucije, potrebne za Skok, po besedah Avblja že imamo – to so poleg KPK še Specializirano državno tožilstvo (SDT) in Nacionalni preiskovalni urad (NPU). A je sistem po njegovem mnenju neučinkovit, ker te institucije delujejo vsaka zase. “Ti akterji ne razumejo, da so v istem čolnu,” je dejal.

Skok ne bo šibil institucij, kot je KPK (Foto: STA)

To se je izkazalo tudi v primeru postopkov zoper premierja v odhodu Roberta Goloba. Ko je primer prevzelo tožilstvo, je KPK morala prenehati z obravnavo, je navedel kot primer.

Specializirana institucija z usposobljenimi strokovnjaki

Tako je ideja Skoka specializirana institucija, ki bi imela ustrezno usposobljene ljudi, ustrezno finančno in tehnično podporo, da bi se lahko borila proti najzahtevnejšim kaznivim dejanjem. Skok bi denimo skrbel tudi za pregon pranja denarja, je dejal.

Na čelu Skoka bi bil državni tožilec. Prav tako bi bilo tožilstvo pri Skoku poglavitno in odgovorno za pregon in odkrivanje korupcije, hkrati bi usmerjalo pravno in strokovno plat.

KPK pa je po njegovih besedah “hvalevredna institucija, ki mora opravljati preventivo“. KPK bi tudi še naprej opravljala nadzor nad premoženjem funkcionarjev, je poudaril.

Poleg večje učinkovitosti pa bi bila jasna tudi odgovornost, ki bi jo akterji morali prevzeti. V sistemu kot ga imamo zdaj, se namreč odgovornost lahko prelaga, opozarja.

Pri načrtovanju Skoka so se deloma zgledovali po hrvaškem Uskoku, deloma pa tudi po norveškem modelu oz. po dobrih praksah, ki v EU že obstajajo.

Ob kritikah Skoka v javnosti pa po njegovem mnenju trenutno “spremljamo institucionalni egoizem v skrbi za lastno komoditeto”.

Potrebna bo politična volja

Znotraj pravosodja so po njegovih besedah odzivi pozitivni, potrebna pa je politična volja, da bo sistem pregleden in učinkovit. Pri napovedanih popravkih ideje Skoka pa ga skrbi le, da politika tega predloga ne razvodeni. “Da ne bomo imeli le lepotnih popravkov, v resnici pa se ne bo nič spremenilo,” je sklenil.

C. Š., STA