KAKO DOJEMATE VZNEMIRJENJE?

Gojite globoko zaupanje do cikla vznemirjenja?

Estimated reading time: 4 minute

Ko zaznamo nevarnost ali začutimo, da smo ogroženi, se vznemirimo. Vznemirjenost je dejavnost, ki energetizira naše odzive preživetja v naravni omami, ki nam nudi divje vznemirjenje. Številni iščejo smrtno nevarne izkušnje, kot so skakanje z elastiko, s padalom in letenje z zmajem, zaradi evforičnega občutka, ki spremlja stanja skrajnega vznemirjenja. Človeška bitja hrepenijo po tem, da jim življenje postavlja preizkušnje, in potrebujemo vznemirjenje, ki nas energetizira, da bi se s temi izzivi lahko sploh spoprijemali in jih premagovali.

Globoko zadovoljstvo je eno od sadov zaključenega cikla vznemirjenja.

Cikel je videti takole; zastavljena nam je naloga in izpostavljeni smo grožnji, nato se vznemirimo, vznemirjenje pa je na vrhuncu, ko se mobiliziramo, da bi se spoprijeli z izzivom ali grožnjo, in nato se vznemirjenje aktivno poleže, da ostanemo sproščeni in zadovoljni. Travmatizirani ljudje gojijo globoko nezaupanje do cikla vznemirjenja, navadno iz dobrih razlogov.

Tako je zato, ker se je za žrtev travme vznemirjenje združilo s prevladujočo izkušnjo ohromljenosti od strahu.

Zaradi tega strahu bo travmatizirana oseba preprečila ali se izognila zaključku cikla vznemirjenja in obtičala v ciklu strahu. Ključ za žrtev travme je v tem, da se ponovno seznanijo s preprostim naravnim zakonom. Ker gre gor, mora nazaj dol. Ko lahko zaupamo ciklu vznemirjenja in smo se zmožni pomikati skupaj z njim, se bo zdravljenje travm začelo.

TRAVMA JE TRAVMA, NAJ JO POVZROČI KAR KOLI

Travma se pojavi, ko neki dogodek ustvari nerazrešen vliv na organizem. Razrešitev je mogoče doseči prek dela s tem nerazrešenim vplivom s pomočjo zaznavnega čuta. Podoživljanje dogodka samo po sebi je sicer lahko dragoceno, ampak vse prepogosto to ni. Travmatski simptomi včasih posnemajo ali poustvarjajo dogodek, ki jih je ustvaril, vendar pa zdravljenje terja sposobnost, da vzpostavimo stik s procesom travmatskega odziva.

Poznamo štiri sestavne dele travme, ki bodo zmeraj, četudi v različni meri, navzoči pri vsaki travmatizirani osebi; povečano razburjenje, zakrčenost, disociacija oziroma odklop, zamrznitev negibnost, povezana z občutkom nemoči.

Skupaj ti sestavni deli oblikujejo jedro travmatskega odziva. Prvi so, ki se pojavijo ob travmatičnem dogodku. Vsi smo že kdaj doživeli naštete stvari kot normalne odzive. Vendar pa so, kadar se pojavljajo skupaj v podaljšanem časovnem obdobju, skoraj gotovo kazalnik, da smo doživeli dogodek, ki je v nas pustil nerazrešeno travmatsko ostalino.

Ko se naučimo prepoznavati sestavne dele  travmatskega odziva, smo na dobri poti k prepoznavanju travme.

Vsi drugi simptomi se razvijejo iz teh štirih, če se seveda obrambna energija, ki se mobilizira, da bi se oseba odzvala na travmatičen dogodek, ne sprosti ali spontano vklopi v nas v nekaj dnevih ali mesecih po izkušnji. V obdobjih sporov ali stresa večina ljudi doživlja simptome, kot so povečan srčni utrip in pospešeno dihanje, nemir, težave s spanjem, napetost, mišično trzanje, dirjajoče misli ali nemara celo napad panike.

Četudi ti ne kažejo zmeraj na travmatske simptome, pa so kot znamenja navadno povzročeni z nekakšno obliko povečanega razburjenja. Če povečamo razburjenje, zakrčenost, disociacija in občutek nemoči oblikujejo jedro travmatskega odziva, potem je povečano razburjenje seme v tem jedru. 

Preberite tudi KAKO DELOVATI Z OBČUTLJIVIMI IN PRESTRAŠENIMI OTROKI in MARJANA IMA TEŽAVE KER JO SVAKINJA VES ČAS VZNEMIRJA

The post KAKO DOJEMATE VZNEMIRJENJE? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.