2 hours ago
27
Slovenske kmetijske nevladne organizacije opozarjajo, da so pri pripravi zakonodaje in strateških odločitev na področju kmetijstva že dalj časa povsem prezrte. Po njihovih navedbah pristojna ministrstva sprejemajo uredbe, prostorske načrte in strateške dokumente brez sodelovanja s kmeti, kar neposredno poslabšuje pogoje kmetovanja in ogroža obstoj številnih kmetij.
Kmetje opozarjajo, da vlada krši Dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev slovenskih kmetov, podpisan 18. marca 2024, v katerem se je zavezala k aktivnemu sodelovanju z reprezentativnimi kmetijskimi organizacijami. Kljub zavezam se po njihovih besedah ključne odločitve – od vodovarstvenih območij do prostorskih načrtov za protipoplavno infrastrukturo – še vedno sprejemajo brez njihovega soglasja.
Med ključnimi zahtevami kmetov so:
-
takojšnja zaščita slovenskih kmetov in potrošnikov ob trgovinskih sporazumih, zlasti EU–Mercosur,
-
strožji nadzor nad uvozom hrane, popolna sledljivost porekla in enaki standardi za domače in uvožene proizvode,
-
zaščita najboljših kmetijskih zemljišč pred pozidavo in infrastrukturnimi posegi,
-
pravične in vnaprej zagotovljene odškodnine za omejitve pri kmetovanju,
-
plačilo vseh okoljskih in podnebnih zahtev, ki jih država nalaga kmetom, v celoti iz javnih sredstev.
Prav zato napovedujejo vseslovenski protest kmetov, ki naj bi potekal v petek, 6. februarja 2026, ob 12.05 pred Državnim zborom Republike Slovenije
Kmetje opozarjajo tudi na posege v Savinjski dolini, kjer bi protipoplavni projekti po ocenah kmetov uničili več kot tisoč hektarjev rodovitnih zemljišč in ogrozili skoraj 400 kmetij. Kmetje poudarjajo, da ne nasprotujejo poplavni varnosti, a zahtevajo rešitve z najmanjšimi možnimi posegi v kmetijski prostor.
Spomnimo tudi to: podpora domačim kmetom ni vprašanje romantike ali nostalgije, temveč temelj nacionalne varnosti. Kmetijstvo zagotavlja prehransko samooskrbo, stabilne cene in nadzor nad kakovostjo hrane. Država, ki izgubi lastno pridelavo, postane odvisna od uvoza, logističnih verig in političnih razmer v tujini. To pomeni večjo ranljivost ob krizah, višje cene za potrošnike in izgubo podeželja kot živega prostora. Ko kmetija propade, se ne izgubi le delovno mesto, temveč znanje, zemlja in sposobnost države, da sama poskrbi za osnovno preživetje svojih ljudi.
V primeru vojne ali večje geopolitične krize se ta ranljivost pokaže takoj. Meje se lahko zaprejo, uvoz se upočasni ali povsem ustavi, cene hrane eksplodirajo, države pa začnejo zadrževati lastne zaloge. Takrat imajo prednost tiste države, ki imajo močno domačo pridelavo, ohranjena kmetijska zemljišča in delujoče kmetije. Kjer so kmete prej potisnili na rob, se pojavijo prazne police, racionalizacija hrane in socialni nemiri. Podpora kmetom danes ni strošek, temveč naložba v čas, ko denar ne bo več glavno vprašanje – ampak hrana. Pomembno bi bilo, da se tega kot družba zavedamo – ko pridejo krizni momenti, bo pač prepozno pritoževati se, da ni hrane.
Kmetje navajajo, da ima vlada po njihovih besedah še zadnjo priložnost za dialog. Če do konca januarja 2026 ne bo resnega sestanka in konkretnih ukrepov za uresničitev prvih sklopov zahtev, kmetijske organizacije napovedujejo nove proteste.
Opozicija se je odzvala, da podpira zahteve slovenskih kmetov in njihovo prizadevanje za dostojne pogoje dela, ohranitev slovenskega kmetijstva ter prehransko varnost države. Protest pa razumejo kot upravičen in nujen odziv na razmere, v katerih se je znašel slovenski kmet.
Sporočilo kmetov je torej jasno: brez sodelovanja, zaščite zemlje in poštenega plačila za zahteve države slovensko kmetijstvo nima prihodnosti. Vladi so naročili: ali nas boste upoštevali, ali pa bomo v petek s traktorji preplavili Ljubljano.
Portal Os
English (US)