Kaj vse se bo podražilo zaradi dviga minimalne plače?

V Sloveniji je nedavni dogovor o povišanju minimalne plače za leto 2026 za mnoge pomembna socialna pridobitev. Toda vsak kovancec ima dve strani. Čeprav se večini sliši dobro, ko zasliši “več denarja v žepu”, dvig minimalne plače sproži vrsto učinkov, ki se ne končajo le pri višjih prejemkih delavcev. Ti učinki se pogosto razpršijo po gospodarstvu in jih občutijo tako delavci kot potrošniki.

Bo 200 eur bruto več, dejansko pomenilo dodaten denar v žepu, ali se bodo posledično dvignili vsi javni servisi ter osnovne dobrine – kar bo na koncu pokazalo, da smo državljani v resnici na čisti pozitivni nuli? Primer spodaj to lepo ponazori z bureki:

omrežje X, Mlada Slo

Minimalna plača za leto 2026 je bila usklajena in potrjena s strani vlade in koalicijskih partnerjev. Nova bruto minimalna plača bo znašala približno 1 482 evrov, kar je okoli 16 % več kot lani, medtem ko bo neto minimalna plača za samsko osebo brez otrok znašala okoli 1 000 evrov.

Gre za približno 200 evrov dviga, saj je bila minimalna plača za leto 2025 določena pri približno 1 277,72 evra bruto oziroma približno 887 evrov neto.

Usklajevanje ni bil zgolj “samodejni” dvig z inflacijo – dogovor je bil dosežen na ravni politike in socialnih partnerjev, čeprav so bile razprave o končni višini intenzivne. Nekateri delodajalski predstavniki so namreč predlagali uskladitev le z inflacijo, medtem ko sindikati zagovarjajo še višje zneske.

Prvi val podražitev, ki ga običajno opazimo, je naslednji; gostinstvo, trgovine, čistilne storitve, varovanje, dostava – to so panoge, kjer so stroški dela velik del poslovnega izdatka. Ko minimalna plača naraste, morajo podjetja ta višja izdatka nekako pokriti. Eden izmed najpreprostejših načinov je dvig cen končnih storitev ali izdelkov. To pomeni, da bo nedelja v pekarni, pijača v lokalu ali celo varovanje stanovanj dražje.

Druga posledica je razširjen pritisk na mikro in mala podjetja, ki delajo z zelo majhnimi maržami. Povišanje stroškov dela pri njih lahko pomeni manjše dobičke ali celo izgube, kar jih sili k omejevanju delovnih ur, zmanjšanju obsega poslovanja ali celo odpuščanju, da bi znižali druge stroške. To je ironično: ukrep, ki naj bi ljudem prinesel boljši standard, lahko nekatere izmed njih spravi v negotovost.

Tretji učinek je tisti, ki ga potrošniki pogosto spregledajo: posredno dvigovanje cen preko celotne verige. Povišana plača v transportu pomeni, da bo prevoz blaga dražji; dražji prevoz pomeni, da bodo trgovine morale zvišati cene. Podobno v gradbeništvu ali vzdrževanju – višji stroški dela se končajo v višjih stroških stanovanjskih in poslovnih storitev.

Še bolj prikrit, a realen učinek je inflacijski pritisk, ki ga lahko spodbuja višja minimalna plača, zlasti kadar se dviga usklajuje nad raven produktivnosti dela. Če proizvedemo enako količino blaga in storitev, a plače narastejo hitreje kot produktivnost, se podjetja soočajo s pritiski, da povišajo cene, da ohranijo ravni dobičkov.

Nenazadnje so tu tudi socialni učinki: tisti z že višjimi plačami lahko doživijo stagnacijo, ker poskusi uravnotežiti plačno lestvico pogosto vplivajo tudi navzgor. To lahko vodi v zasičenje trga dela ali spremembe pogojev dela, ki jih delavci morda ne želijo – fleksibilnejši urniki, pogodbe za določen čas, dodatno delo brez sorazmernega plačila.

In kaj pravi vodja opozicije – Janez Janša?

Prav komično je poslušati ministra za delo Luko Mesca, ki se hvali, da bo minimalno plačo dvignil na 1000 €. Če Golobova vlada ne bi prekinila izvajanja naše mini davčne reforme, potem bi minimalna plača že bila več kot 1000 €, brez dodatnih obremenitev. pic.twitter.com/vdjmdY8DeM

— Janez Janša (@JJansaSDS) January 20, 2026

Pomembno je razumeti, da ko gre za minimalno plačo, ni enostavnih rešitev in da vsak ukrep sproži širši ekonomski odziv. Če dvig minimalne plače ne spremljajo tudi povečana produktivnost, investicije in podpora malim podjetjem, lahko koristi ostanejo delno zgolj na papirju, medtem ko se realni stroški občutijo drugje – v cenah, delovnih pogojih in gospodarski dinamiki.

Takšni učinki nas opominjajo, da v ekonomiji ni “brezplačnega kosila”. Vsaka sprememba na eni strani trga se nekje drugje odrazi – kot valovanje v jezeru, ki se razširi daleč prek začetnega kamna.

Portal OS