Kaj se dogaja z izolsko ladjedelnico?

Z začetkom decembra se je iztekel dvomesečni rok za izpraznitev območja nekdanje izolske ladjedelnice, ki je v državni lasti in v upravljanju Ministrstva za obrambo, a se selitev zaradi nove pritožbe zopet odmika. Čeprav Ladjedelnica Izola d. o. o. z ministrstvom oziroma državo nima sklenjenega nobenega pravnega razmerja, tam še naprej delujejo številna podjetja, ki družbi plačujejo določeno vrsto uporabnine. Saga se torej na tem območju še vedno nadaljuje, kar čudi predvsem izolsko podjetje, ki si že dolgo prizadeva za zakonito ureditev odnosa z državo. »Pred letom dni je Ministrstvo za obrambo najavilo, da bo to storilo, sedaj pa si je iz nam neznanega razloga premislilo. Naj poudarimo, da smo za uporabnine s prejšnjimi lastniki v skladu z razsodbo sodišča dosegli dogovor o poplačilu, ki se izvaja in bo predvidoma zaključen še v tem letu. Tudi za naprej bi želeli plačevati najemnino novemu lastniku, Republiki Sloveniji, po sklenitvi najemne pogodbe z razumnimi pogoji, ki so bili še leto dni nazaj skoraj usklajeni,« so uvodoma zatrdili pri izolskemu podjetju in opozorili, da obstajajo na tem območju dve vrsti lastnine in tri vrste odnosov do lastnine. Prva lastnina je nepremičnina, katere lastnik je Republika Slovenija, druga lastnina pa je pristaniška infrastruktura v vrednosti 2,5 milijona evrov, ki je v lasti Ladjedelnice Izola. »Odnosi do lastnine so trije, saj je tukaj še pristanišče, ki deluje pod pogoji Pomorskega zakonika in katerega upravljalec smo mi. Potrebno je upoštevati, da mora po samem zakonu pristanišče imeti upravljalca. Četudi bi mi želeli pristanišče opustiti, tega ne bi smeli storiti brez sankcij. Izdane in veljavne upravne odločbe nam namreč podeljujejo status upravljalca in nas zavezujejo k aktivnemu upravljanju pristanišča,« trenutno zmedo pojasnjujejo v Ladjedelnici Izola. Prav to je zmotilo ministrstvo, ki zdaj očita, da družba zaseda območje brez pravne podlage, saj so bile najemne pogodbe preklicane že leta 2013, kar je štiri leta kasneje potrdilo tudi sodišče. Kljub temu uporabniki prostora, med njimi serviserji in vzdrževalci plovil, opozarjajo, da selitev ne more biti izvedena kar čez noč, saj gre za zahtevne ladjedelniške postopke in že vnaprej dogovorjene posle, poleg tega pa dejavnosti močno prispevajo k lokalnemu gospodarstvu in zaposlovanju. »Sodba Okrožnega sodišča v Kopru, ki nalaga izpraznitev ladjedelnice in njeno izročitev lastniku nepremičnin, je postala pravnomočna že leta 2017. Od leta 2018 se za njeno uresničitev vodi izvršilni postopek, v katerem je bila v letu 2019 že razpisana deložacija, ki se ji je Ladjedelnica Izola d. o. o. izognila na enak način kot v začetku letošnjega decembra. Časa za selitev je bilo torej vsaj osem let,« so trenutno stanje komentirali na ministrstvu. V ladjedelnici vztrajajo, da so nosilci vodnega dovoljenja do leta 2043 in lastniki pristaniške infrastrukture, zato menijo, da bi se morala vzpostaviti jasna pogajanja o nadaljnji rabi prostora, ki za Izolo predstavlja velik gospodarski, zgodovinski in prostorski pomen. Tudi to so na ministrstvu zavrnili, saj se o lastništvu lahko vsak prepriča v javno dostopni zemljiški knjigi, kjer jasno piše, da podjetje Ladjedelnica Izola d. o. o. že sedem let nima več veljavnega obratovalnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti v ladjedelnici, zato menijo, da ni nobenega prostora za pogajanja ali popuščanja, saj morajo ravnati po zakonu. Dolgoročni načrt Ministrstva za obrambo, ki je območje prevzelo marca letos, je sanacija in rekonstrukcija pomorskih objektov ladjedelnice. Po pridobitvi posesti nad ladjedelnico bodo naročeni posnetek podmorskega dna na območju objektov, preiskave vgrajenega betona in podroben pregled objektov z opisom stanja poškodb, za tem pa bo izdelana projektna naloga sanacije celotnega kompleksa ladjedelnice. S tem bo pridobljen podrobnejši pregled vseh za sanacijo in rekonstrukcijo potrebnih del ter tako ocenjen okviren obseg potrebne investicije, nakar bo sprejeta odločitev o ureditvi celotnega območja ladjedelnice Izola. Del objektov za svojo dejavnost ter za potrebe zaščite, reševanja in pomoči potrebujeta Ministrstvo za obrambo in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, sicer pa bi se v ladjedelnici lahko ohranila obstoječa dejavnost. »Stališče ministrstva kot upravljalca nepremičnin v lasti Republike Slovenije je nerazumno in brez resne utemeljitve. Trdijo, da bodo prostor obnovili in ga potem oddali za izvajanje iste dejavnosti. Torej najprej bo leto dni izven funkcije, gospodarski objekti, ki zdaj z 250 delovnimi mesti opravljajo pomorsko dejavnost, bodo uničeni, nakar bodo ladjedelniško dejavnost oddali. Komu? Vse skupaj ima smisel le, če zdajšnje uporabnike nameravajo izseliti zato, da bi prostor dali drugemu, že sedaj znanemu interesentu,« pa o načrtu ministrstva razmišljajo v Ladjedelnici Izola. Sami predlagajo štiri možne rešitve. Kot prvo, da država z njimi kot lastnikom pristaniške infrastrukture sklene najemno pogodbo, Ladjedelnica Izola pa bi potem prevzela vso odgovornost za funkcioniranje pristanišča, hkrati pa bi vršila določene posodobitve in nujna vzdrževalna dela. Z ministrstvom se lahko sklene tudi dogovor o fazni celoviti sanaciji nepremičnin, ki bi bil v skladu z delovanjem pristanišča. Kot drugo možnost navajajo, da postaneta RS ali Ministrstvo za obrambo upravljalca pristanišča, kar pomeni, da bi se morali izkazati z možnostjo uporabe pristaniške infrastrukture ter nadaljevati z dejavnostjo in skrbjo za odnose z deležniki, ki delujejo na tem področju. Tretja rešitev bi bila, da bi sami vstopili kot partner z vrednostjo nepremičnine in bi s tem prevzeli sorazmerni del upravljalskih pravic v družbi. Kot zadnjo možnost pa navajajo, da so se pripravljeni v razumnem roku izseliti ob jasnem dogovoru o pristaniški infrastrukturi, če bi ministrstvo lokacijo potrebovalo za svoje programe, nevezane na ladjedelnico, servis in zimovanje plovil oziroma pristanišče. Obenem se občina pripravlja na sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki območje opredeljuje kot prostor z osnovno športno dejavnostjo ter spremljajočimi možnostmi za gostinstvo ter turizem. Po predlogu OPN je tam dopustna tudi gradnja objektov za naštete dejavnosti ter parkovna ureditev.

Andraž Velkavrh