Kaj se dogaja v Jadranskem morju? Znanstveniki se držijo za glavo

Med območji, kjer so še posebej izrazite, je jadransko-jonski sistem, signal segrevanja pa so znanstveniki zaznali celo kilometer in več pod morsko gladino.

ZAGREB – Ko poleti govorimo o segrevanju Jadranskega morja, imamo največkrat v mislih temperature ob obali in vse toplejšo vodo za kopanje. Toda nova raziskava kaže, da se precej večja zgodba odvija daleč pod gladino.

Znanstvenika Instituta Ruđer Bošković Elena Terzić in Ivica Vilibić sta analizirala podatke o Sredozemskem morju od leta 1950 do 2025. Ugotovila sta, da se segrevanje in povečevanje slanosti pospešujeta, spremembe pa niso več omejene zgolj na površinske plasti. Posebej izstopa tudi območje Jadranskega in Jonskega morja. O raziskavi je poročal hrvaški portal Morski.hr, študija pa je bila objavljena v znanstveni reviji Geophysical Research Letters.

V zgornjih 100 metrih približno dve stopinji več

Raziskovalca sta združila zgodovinske meritve z raziskovalnih ladij in podatke sodobnih avtonomnih plovcev Argo, ki se potapljajo skozi vodni stolpec ter merijo temperaturo in slanost.

Rezultat je svojevrsten 75-letni pregled sprememb Sredozemskega morja.

V zadnjih letih analiziranega obdobja je bila temperatura v zgornjih približno 100 metrih Sredozemlja okoli dve stopinji Celzija višja od povprečja druge polovice 20. stoletja. Toda segrevanje je jasno zaznavno tudi med 300 in 1000 metri globine, merljiv signal pa so raziskovalci našli celo med enim in dvema kilometroma pod gladino.

To je pomembno zato, ker se globoke plasti morja spreminjajo bistveno počasneje kot površina. Površinsko vodo lahko močno segreje eno samo vroče poletje, medtem ko spremembe na globini kažejo na dolgotrajnejše dogajanje v celotnem morskem sistemu.

Jadran ima posebno vlogo

Jadran pri tem ni samo eden izmed številnih delov Sredozemlja. Ima pomembno vlogo pri nastajanju goste morske vode.

Med hladnimi zimskimi obdobji se lahko površinska voda v Jadranu močno ohladi, postane gostejša in začne toniti. Z njo se toplota in sol prenašata v globlje plasti, od tam pa tudi proti Jonskemu morju in preostanku vzhodnega Sredozemlja.

Prav jadransko-jonsko območje je v novi raziskavi eno izmed območij z izrazitim pospeševanjem sprememb. V južnem Jadranu so znanstveniki močan signal pospešenega segrevanja zaznali tudi na globini okoli 1000 metrov.

Že lani so iz globin prišli skrb vzbujajoči podatki

Nova raziskava se navezuje na ugotovitve, ki jih je ista raziskovalna skupina objavila že leta 2025.

Takrat so znanstveniki analizirali južnojadransko kotlino. Meritve so pokazale, da se je na globini približno 1000 metrov temperatura v približno desetletju povečala za 0,8 stopinje Celzija, slanost pa za okoli 0,2 enote PSU. Avtorji so ugotovili, da je bilo segrevanje globokih in pridnenih voda v zadnjih približno 15 letih približno petkrat hitrejše od dolgoročnejših projekcij za regijo.

V študiji iz leta 2025 so izračunali tudi dolgoročni trend na globini 1000 metrov. Med letoma 1957 in 2024 je temperatura v povprečju naraščala za približno 0,088 stopinje Celzija na desetletje. V obdobju po letu 2010 pa so bile na posameznih območjih globokega južnega Jadrana zaznane precej višje stopnje segrevanja, med 0,4 in 0,8 stopinje na desetletje.

Nova raziskava tako sliko razširja z Jadrana na celotno Sredozemlje in kaže, da pospeševanje ni omejeno le na eno globokomorsko območje.

Zakaj je bolj slano morje pomembno?

Sredozemlje se ob segrevanju tudi zaslanjuje, zlasti v osrednjih in vzhodnih predelih.

Temperatura in slanost skupaj določata gostoto morske vode. Toplejša voda je praviloma manj gosta, več soli pa gostoto povečuje. Razlike v gostoti so eden ključnih motorjev kroženja Sredozemskega morja, zato lahko njihove spremembe vplivajo na mešanje vode, prenos toplote in soli ter dotok kisika in hranil v globlje plasti.

Lanska raziskava globokega Jadrana je opozorila tudi na možne posledice za vertikalno mešanje, oskrbo globokega morja s kisikom, kroženje hranil, primarno produkcijo in postopno spreminjanje morskega ekosistema.

Zakaj se dogajanje pospešuje?

Raziskava še ne daje enega samega odgovora.

Na spremembe lahko vplivajo segrevanje ozračja, večje izhlapevanje, spremembe padavin in rečnih dotokov, količina vode, ki v Sredozemlje prihaja iz Atlantika skozi Gibraltarsko ožino, ter spremembe samega kroženja morja. Raziskovalca želita zdaj ugotoviti, kolikšen je prispevek posameznega dejavnika in ali podnebni modeli dovolj dobro zajemajo opaženo pospeševanje.

Sredozemsko morje je za takšne raziskave še posebej zanimivo, ker je razmeroma majhno in skoraj zaprto. Voda v njem kroži med globinami in površino precej hitreje kot v velikih oceanih, zato lahko spremembe postanejo vidne prej. Ameriška geofizikalna zveza ob novi raziskavi navaja, da je kroženje Sredozemlja približno desetkrat hitrejše kot v odprtih oceanih.

Po 75 letih meritev je tako vse jasneje, da zgodba o segrevanju Jadrana in Sredozemlja ni več samo zgodba o rekordno toplih poletnih temperaturah na površini. Spremembe prodirajo globoko v morje, v nekaterih delih pa se njihova hitrost povečuje.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

<p>The post Kaj se dogaja v Jadranskem morju? Znanstveniki se držijo za glavo first appeared on NaDlani.si.</p>