Kaj pa jaz?

»Kam pa kam?« vpraša Ana svojega brata, ki si nervozno natika superge. »K vaji! K vaji za ministrante! Oh, koliko dela imam!« zavzdihne Vid. »Dela? Kakšnega?« zanima Ano. »Resnega! Saj sem vendar ministrant!« vzklikne Vid. »To ni pa res nič takega!« ga zavrne Ana. »Stojiš tam spredaj med drugimi ministranti, oblečen v tisto svojo haljo, in poslušaš župnika!« Ani namreč ni všeč, da se je župnik odločil samo za fante, ko je določal nove ministrante. Vid se postavi pokonci: »A tako? Kaj pa skrb za knjige? Za kadilnico? Za pušico? Za vodo in vino? Za hostije? Si predstavljaš, da kaj zamešam? Župniku vse prinesem, on pa samo mašuje. No ja, in pridigo napiše!« »Čakaj,« se upre Ana, »tudi jaz imam veliko dela! Pojem v otroškem zboru – veš, koliko vaj imamo šele mi? In pesmi moramo znati na pamet! In peti jih moramo pravilno! Pa včasih berem prošnje. Ne samo to, celo sestavim jih! In to tudi za druge, zato da ne prosimo vsi istega, naj v šoli ne dobimo slabe ocene in naj bo p...