Kaj novela Zakona o cestninjenju pomeni za naše okolje in zdravje?

Po mnenju fundacije so predstavniki koalicije in opozicije na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor namerno izpustili priložnost, da bi sprejeli konkretne ukrepe za zmanjšanje vplivov tovornega cestnega prometa na zdravje in okolje, za znatno povečanje cestnin za tovorni promet ter za povečanje prilivov v proračun.

Na ta način utrjujejo status Slovenije kot zadnje tranzitne države srednje Evrope, ki ne izkorišča zakonskih možnosti EU za povišanje cestnin z namenom zaščite okolja in zdravja ljudi. Umanotera ob tem poudarja, da ta odločitev ni bila rezultat ekonomsko utemeljene politike, temveč rezultat izsiljevanja.

Tovorni promet povzroča hrup in onesnaženje zraka

V zadnjih 20 letih se je število kilometrov, ki jih tovornjaki prevozijo po Sloveniji, podvojilo na približno 1,8 milijarde kilometrov letno.

Kljub tehnološkemu napredku so se zaradi tega drastično povečali hrup, onesnaženje zraka in izpusti CO₂. Vse to ima velike družbene posledice.

Umanotera navaja, da raziskave kažejo, da cestni tovorni promet v Sloveniji vsako leto povzroči za več kot 570 milijonov evrov zunanjih stroškov. Ti ne vključujejo samo posledic podnebnih sprememb, ampak tudi 200 milijonov evrov škode zaradi onesnaževanja zraka, skoraj 80 milijonov zaradi hrupa in 130 milijonov zaradi izgubljenega časa v zastojih. To so stroški, ki jih trenutno ne plačujejo onesnaževalci. Po njihovem mnenju jih plačujemo vsi mi – s svojim zdravjem, s svojim časom in z onesnaženim okoljem.

Cestni tovorni promet povzroči 200 milijonov evrov škode zaradi onesnaževanja zraka, skoraj 80 milijonov zaradi hrupa in 130 milijonov zaradi izgubljenega časa v zastojih

Zakaj dražje cestnine za tovornjake?

Umanotera opozarja, da bi znatno višje cestnine za tovornjake – kot v Avstriji, na Madžarskem ali v Nemčiji – imele dve prednosti. Po eni strani bi vožnja po slovenskih avtocestah postala manj privlačna, kar bi prispevalo k zmanjšanju emisij onesnaževal zraka, CO₂ in hrupa.

Po drugi strani pa bi to prineslo prihodke v proračun, ki bi se lahko uporabili za preusmeritev tovora na železnice, vlaganje v infrastrukturo, ki bi zmanjšala hrup in onesnaževanje v naseljih ob avtocestah, in subvencije za nakup brezemisijskih vozil domačih prevoznikov.

Cestninjenje ni rezultat ekonomsko utemeljene politike

»Novela, ki je bila sprejeta na odboru, ne bo omogočila ničesar od tega. Povišanje cestnin bo zelo skromno. Predstavnik GZS je na seji že napovedal, da bodo pozorno spremljali (lobirali), kako bo Vlada RS izkoristila sporni člen, ki ji omogoča, da nove pristojbine, ki so že tako prenizke, še dodatno zniža. Poleg tega je Vlada avtoprevoznikom obljubila, da jim bo vsaj 50 % dodatnih prihodkov vrnila v obliki nepovratnih sredstev,« so v sporočilu za javnost zapisali pri Umanoteri.

Dodali so še, da pristop vlade glede cestninjenja ni rezultat ekonomsko utemeljene politike, ki bi želela maksimirati koristi za celotno družbo, vključno z gospodarstvom in prebivalstvom, temveč rezultat izsiljevanja.

To celo priznava Ministrstvo za infrastrukturo v svojem odgovoru na predloge sprememb, ki jih je podala Umanotera: »Glede na to, da […] OZS in GZS […] grozita tudi s stopnjevanjem izražanja svojega nezadovoljstva v obliki zapor glavnih prometnic v mesecu marcu 2026, bi bilo sprejemanje kakršnih koli odločitev, na podlagi katerih bi jih še dodatno obremenili s stroški njihovega poslovanja, v tem trenutku nespametno.«

The post Kaj novela Zakona o cestninjenju pomeni za naše okolje in zdravje? appeared first on Eko Dežela.