2 hours ago
27
Čeprav nas je oktober razvajal tudi s toplejšimi dnevi, se je kurilna sezona že začela. Marsikdo je radiatorje že vključil, drugi s tem še odlašajo. Toda pred začetkom ogrevanja je treba poskrbeti za več kot le zadostno zalogo drv, peletov ali kurilnega olja. Slovenska zakonodaja namreč določa obveznosti glede pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, za nekatere kršitve pa predvideva tudi globe. Kaj morajo vedeti lastniki hiš in stanovanj?
S prihodom hladnejših dni se znova povečuje uporaba peči, kaminov in drugih ogrevalnih naprav. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da nepravilno vzdrževane naprave ne pomenijo zgolj večjih stroškov ogrevanja, temveč lahko predstavljajo tudi resno nevarnost za zdravje in premoženje.
Na Ministrstvu za okolje in prostor so ob letošnjem začetku kurilne sezone posebej poudarili pomen pravilnega kurjenja, uporabe suhega lesa in rednega vzdrževanja kurilnih naprav. Nepravilno zgorevanje namreč povečuje izpuste škodljivih snovi, nastajanje saj in katranskih oblog ter nevarnost dimniških požarov.
Kdaj se začne kurilna sezona?
V Sloveniji ni zakonsko določenega datuma, ko bi morali vsi prebivalci začeti ogrevati svoje domove. Odločitev je odvisna predvsem od zunanjih temperatur, toplotne izolacije stavbe in potreb stanovalcev.
Za izvajanje dimnikarskih storitev pa predpisi določajo kurilno sezono, ki v večjem delu Slovenije traja od 1. oktobra do 31. maja naslednjega leta. V določenih primorskih občinah je obdobje krajše, in sicer od 1. novembra do 30. aprila.
To ne pomeni, da zunaj navedenega obdobja ogrevanje ni dovoljeno. Gre za časovni okvir, ki se uporablja predvsem pri določanju pogostosti dimnikarskih storitev.
Ali je dimnikarski pregled obvezen?
Da. Zakon o dimnikarskih storitvah določa, da morajo uporabniki kurilnih naprav, za katere veljajo predpisane dimnikarske storitve, omogočiti njihovo izvajanje.
To velja za številne naprave na trdna, tekoča in plinasta goriva, med drugim za peči na drva, kamine, kotle na pelete, kurilno olje in plin.
Dimnikarske storitve obsegajo pregledovanje in čiščenje kurilnih ter dimovodnih naprav, predpisane meritve emisij dimnih plinov in preverjanje pogojev za varno obratovanje.
Pri novih ali rekonstruiranih kurilnih napravah je pred začetkom uporabe predviden prvi pregled. Pri napravah, ki so že v uporabi, pa se izvajajo redni pregledi in druge predpisane storitve.
Če dimnikar ugotovi nepravilnosti, uporabnika pisno opozori in določi rok za njihovo odpravo. Če pomanjkljivosti niso odpravljene, lahko o tem obvesti pristojno inšpekcijo.
Kako pogosto je treba očistiti dimnik?
Odgovor je odvisen od vrste kurilne naprave, goriva, tehničnih značilnosti in načina uporabe.
Pri napravah na trdna goriva do 50 kilovatov, ki redno obratujejo in imajo več kot 20 odstotkov toplotnih izgub z dimnimi plini, je v večjem delu Slovenije predpisano čiščenje štirikrat v kurilni sezoni, v določenih primorskih občinah pa trikrat.
Pri nekaterih učinkovitejših napravah na lesno biomaso je predvideno čiščenje dvakrat v kurilni sezoni in letni pregled.
Pri napravah na kurilno olje do 50 kilovatov, ki redno obratujejo, je praviloma predvideno čiščenje enkrat v kurilni sezoni, poleg tega pa tudi letni pregled in meritve emisij dimnih plinov.
Pri plinskih napravah so obveznosti odvisne od vrste naprave in gorilnika. Pri napravah z atmosferskim gorilnikom so predvideni letni pregledi in meritve, čiščenje dimovodnih naprav pa se opravlja po potrebi.
Zato ne drži, da mora dimnikar vsako gospodinjstvo obiskati enako pogosto. Natančen obseg storitev je odvisen od konkretne naprave.
Dimnikarja lahko izberete sami
Uporabniki imajo pravico do izbire dimnikarske družbe, vendar mora ta izpolnjevati predpisane pogoje in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
Ministrstvo za okolje in prostor je junija letos objavilo posodobljen seznam dimnikarskih družb in dimnikarjev ter uporabnike pozvalo, naj storitve naročajo pri pooblaščenih izvajalcih.
Dimnikar se mora na zahtevo uporabnika izkazati z veljavno dimnikarsko izkaznico.
Da previdnost ni odveč, kaže tudi opozorilo pristojnega inšpektorata iz avgusta letos, ko je javnost opozoril na dimnikarsko družbo, ki je opravljala storitve brez ustreznega dovoljenja.
Koliko lahko dimnikar zaračuna?
Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev znaša 33 evrov brez DDV na uro. To pa še ne pomeni, da vsak pregled ali čiščenje stane toliko.
Končna cena je odvisna od opravljene storitve in predpisanih časovnih normativov.
Če je uporabnik od sedeža oziroma poslovalnice dimnikarske družbe oddaljen več kot 25 kilometrov, lahko izvajalec pod določenimi pogoji zaračuna tudi potne stroške. Ti za razdaljo nad navedeno mejo praviloma ne smejo presegati 0,25 evra na kilometer.
Dimnikarska družba mora imeti javno objavljen cenik, zato lahko uporabniki pred naročilom preverijo predvidene stroške.
Kakšne so globe?
Zakon o dimnikarskih storitvah za posameznika določa globo od 60 do 100 evrov, če v predpisanih rokih ne omogoči izvajanja obveznih dimnikarskih storitev ali če na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.
Za pravne osebe in samostojne podjetnike so za navedene kršitve predvidene višje globe, od 250 do 350 evrov.
To ne pomeni, da vsaka zamuda pri čiščenju samodejno prinese kazen. Za ugotavljanje kršitev in izrekanje sankcij so pristojni ustrezni nadzorni organi.
Pomembno pa je, da uporabniki obveznih pregledov in čiščenj ne opuščajo, saj so namenjeni predvsem preprečevanju nevarnih dogodkov.
V peč ne sodijo plastika, embalaža in odpadki
Med pogostimi napakami pri ogrevanju je uporaba neustreznega goriva.
V pečeh na lesno biomaso ni dovoljeno kuriti gospodinjskih odpadkov, plastike, embalaže, lakiranega ali kemično obdelanega lesa in drugih materialov, ki niso dovoljeno gorivo za posamezno napravo.
Takšno kurjenje povzroča onesnaževanje zraka, lahko poškoduje kurilno napravo in povečuje nevarnost požara.
Pri ogrevanju na drva strokovnjaki priporočajo uporabo ustrezno sušenega lesa z manj kot 20 odstotki vlage.
Vlažna drva slabše gorijo, povzročajo več dima in povečujejo nastajanje saj ter katranskih oblog v dimniku. To pomeni tudi slabši izkoristek goriva.
Na ministrstvu so ob začetku letošnje kurilne sezone opozorili, da so mala kurišča pozimi pomemben vir onesnaženja zraka, predvsem z delci in benzo(a)pirenom.
Nevarnost, ki je ne vidimo in ne zavohamo
Posebno pozornost je treba nameniti ogljikovemu monoksidu. Gre za plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv.
Zastrupitev se lahko kaže z glavobolom, omotico, slabostjo in utrujenostjo, v hujših primerih pa povzroči izgubo zavesti in smrt.
V bivalnih prostorih s kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru, je obvezna namestitev ustreznega javljalnika ogljikovega monoksida.
Takšnega javljalnika ne smemo zamenjevati s požarnim javljalnikom. Prvi zaznava nevarno koncentracijo ogljikovega monoksida, drugi pa opozarja na znake požara.
Ob sprožitvi alarma je treba poskrbeti za varen umik iz prostora in poklicati številko 112.
Letos tudi sprememba pri meritvah naprav na trdna goriva
Pomembna novost letošnjega leta se nanaša na roke za začetek izvajanja predpisanih meritev emisij snovi in toplotnih izgub z dimnimi plini pri malih kurilnih napravah na trdna goriva.
Vlada je z uredbo, objavljeno junija 2026, posamezne prehodne roke podaljšala za tri leta. Tako se je prvotno določena letnica 2026 premaknila na 2029, nadaljnji roki pa so se glede na posamezne kategorije naprav premaknili na leta 2030, 2031, 2032 in 2033.
Pomembno je poudariti, da podaljšanje rokov za te meritve ne pomeni odprave obveznih dimnikarskih pregledov in čiščenj. Ta se še naprej izvajajo skladno z veljavnimi predpisi.
Natančen rok za posamezno napravo je odvisen od njene starosti in drugih pogojev, določenih v uredbi.
Kaj pa gospodinjstva s toplotnimi črpalkami?
Za toplotne črpalke, ki za delovanje uporabljajo električno energijo in nimajo procesa zgorevanja, ne veljajo enake dimnikarske obveznosti kot za peči na drva, olje ali plin.
Kljub temu je priporočljivo njihovo redno vzdrževanje in preverjanje delovanja skladno z navodili proizvajalca.
Če ima gospodinjstvo poleg toplotne črpalke tudi kamin ali drugo kurilno napravo, za katero so predpisane dimnikarske storitve, mora izpolnjevati tudi obveznosti, povezane s to napravo.
Pred začetkom ogrevanja preverite tudi požarno varnost
Letošnji oktober je v Sloveniji posvečen požarni varnosti, posebna pozornost pa je namenjena požarnim javljalnikom.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje opozarja, da lahko pravočasno opozorilo na požar omogoči varen umik in prepreči hujše posledice.
Namestitev požarnih javljalnikov v običajnih stanovanjskih stavbah sicer ni splošna zakonska obveznost, je pa priporočljiv preventivni ukrep.
Pred začetkom rednega ogrevanja je zato smiselno preveriti stanje kurilne naprave, dimnika in prezračevalnih poti, delovanje ustreznih javljalnikov ter poskrbeti, da v bližini peči ni vnetljivih predmetov.
Prav tako je treba upoštevati navodila proizvajalca in priporočila dimnikarja.
English (US)