Jušićev odstop po mnenju Žaberla najkoristnejši izhod

Odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića je za profesorja z mariborske fakultete za varnostne vede Miroslava Žaberla pričakovan. Po njegovem mnenju je bil to zaradi številnih očitkov “najkoristnejši izhod”. Upa, da bo policija zdaj lahko bolj svobodno zadihala, kandidata za v. d. te funkcije Damjana Petriča vidi kot odlično izbiro.

Žaberl se je že takoj po sodbi upravnega sodišča, v kateri so ugotovili, da izbirni postopek ni bil korekten, zavzel za ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije. “To je pretežek nahrbtnik, kandidat za generalnega direktorja policije bi moral absolutno nedvoumno izpolnjevati formalne kriterije,” je dejal za STA.

“Žal upravno sodišče ni šlo do konca v tej svoji odločitvi, da bi tudi samo imenovanje pripoznalo kot morebiti nezakonito, ampak to za mene sploh ni vprašanje. Generalni direktor policije, ki vodi 8000 ljudi, od tega najmanj 6000 oboroženih, mora biti neka oseba, ki ima nesporno tako strokovne kot vodstvene kompetence in se ne moremo spraševati, ali izpolnjuje formalne pogoje ali ne,” je pojasnil.

Glede prekinitve varovanja tožilcev in sodnikov, ki so vključeni v sodna procesa proti domnevnim članom Kavaškega klana, pa je dejal, da je nerazumljivo, kaj vse se je dogajalo in na čigavo zahtevo je bilo to varovanje ponovno uvedeno. “Izhajati je treba iz dejstva, da policisti, tožilci in sodniki nastopajo v imenu države in zagotavljajo pravno državo. Če so ogroženi ali pa če obstaja sum ogroženosti, jim mora država nuditi ustrezno varovanje oziroma zaščito in samo za to gre v tem primeru. Tu se ne moremo igračkati s takšnimi ali drugačnimi problemi v tem centru. To je bila še ena neposrečena aktivnost v tem centru, kjer so se že pred tem ugotavljale takšne in drugačne anomalije in nepravilnosti,” je ocenil.

Na navedbe v medijih, da naj bi do ponovne uvedbe varovanja prišlo po posredovanju notranjega ministra Boštjana Poklukarja, je Žaberl izpostavil, da minister take zahteve ne more dati, generalnemu direktorju policije lahko poda samo pobudo ali sistemske usmeritve. “Dokončna odločitev je morala biti na generalnem direktorju,” je poudaril.

Žaberl sicer meni, da sta Jušić in Poklukar na svojih položajih delovala usklajeno. Pritrdil je, da je lahko v tem zaznati tudi kako težavo, “ampak ne v tem konkretnem primeru”. Poudaril je, da bi moral biti izbor generalnega direktorja policije drugačen, in ne po volji politike, saj je generalni direktor policije tudi “prvi branik operativne samostojnosti policije, kar pomeni, da mora znati včasih reči tudi ne politiki oziroma svojemu ministru”.

Spomnil je, da smo v preteklosti že imeli postopek, po katerem je posebna izbirna komisija med najbolj strokovnimi kandidati izbrala najbolj kompetentnega ali najbolj kompetentne, med katerimi je lahko minister izbral in zadaj ni bilo politike. S spremembo zakonodaje pred leti pa so “prešli nazaj na politično imenovanje generalnega direktorja policije, ko se je to imenovanje izenačilo z imenovanjem vseh ostalih uradnikov na položaju, ki pa jih je možno v enem letu od prihoda novega ministra zamenjati brez krivde”. Tako vsaka nova vlada “takoj zamenja generalnega direktorja policije” in “politična opcija, ki je na oblasti, išče sebi voljnega kandidata”, je dodal.

Na vprašanje, ali je Jušić z odstopom postal žrtveno jagnje, da lahko na svojem položaju ostane notranji minister, je Žaberl odgovoril, da tega ne vemo, najverjetneje pa se je nabralo toliko očitkov, da “je bil to v bistvu najkoristnejši izhod”. Kot je poudaril, bi se moralo to zgoditi “že davno prej”, kar bi po njegovem prepričanju koristilo “tako koaliciji kot vladajoči politični opciji, da opozicija prek policije ne bi toliko napadala ministra”.

Po njegovih ocenah sicer te razmere niso močno vplivale na operativno delovanje policije. Upa pa, da se bo policija zdaj umaknila s prvih strani medijev, da bo lahko bolj svobodno zadihala in da bodo za prvega moža policije našli res strokovnega in kompetentnega človeka, ki bi ga bilo treba po njegovem mnenju iskati med namestniki generalnega direktorja policije, direktorji policijskih uprav in direktorji notranjih organizacijskih enot v policiji. Dosedanji direktor uprave kriminalistične policije Damjan Petrič, ki ga bo Poklukar predlagal za v. d. generalnega direktorja, je po Žaberlovem mnenju glede na njegovo dosedanje delo “odlična izbira”.

Žaberl sicer meni, da policija ne dela slabo in nam zagotavlja ustrezen nivo varnosti, je pa “še marsikaj za postoriti”. Slej ko prej bo morala policija začeti skrbeti tudi za svoje kadre, glede na to, da veliko izkušenih sedaj odhaja v pokoj. Tudi v času Jušićevega vodenja policije po Žaberlovih ocenah ni bilo “bistvenih odstopanj ali pa velikih ekscesov”. “Smo se pa ukvarjali s takšnimi ali drugačnimi anomalijami, ki so bile ugotovljene bodisi v tem centru bodisi pri romski problematiki ali pa pri takšnih ali drugačnih intervencijah, kjer se je ugotavljalo, da so policisti morebiti prekoračili svoja pooblastila. Ampak kakšnih zelo odmevnih ekscesov pa v tem času ni bilo,” je še dodal.