Jugoslovanski Grinch, ki je ljudem ukradel Božič!

Božič in novo leto sta bila skozi 20. stoletje v Sloveniji in širše v jugoslovanskih deželah pomembna razloga za druženje, slavje in običaje, ki so globoko vpeta v tradicijo družin. A po drugi svetovni vojni je prišlo do dramatičnih sprememb v tem, kako so ljudje praznovali te praznike – predvsem zaradi oblikovanja nove politične ideologije in uradnih ritualov, ki so nadomestili stare običaje.  Lahko bi rekli, da je politika tega časa ukradla navadnim ljudem tako pomemben in priljubljen praznik, kot je Božič. In kdo je bil Grinch v stari Jugoslaviji?- N1

V času po vojni je socialistična oblast začela umetno zmanjševati pomen božiča v javnem življenju. Čeprav so otroci vsako leto imeli prosto med 23. decembrom in 2. januarjem, pa je bilo praznovanje božiča v javnih prostorih počasi potisnjeno v zasebnost. Božič je bil leta 1952 uradno izbrisan z državnega koledarja. – N1

Glavni agent sprememb je bila državna politika, ki je želela premakniti fokus proč od verskih vsebin. Maršal Josip Broz Tito je že leta 1947 kritiziral delavce, ki zaradi “raznih praznikov” niso prihajali na delo, posebej pa je izpostavil vernike, ki so se ob verskih praznikih umikali od dela; zato se je enostavno odločil, da Božič pač izbrše iz koledarja. Lahko, ga je zbrisal iz koledarja, a v srcih ljudi je še vedno ostal. Je bil Tito torej Grinch stare, socialstčno-komunistične Jugoslavije?

Namesto božiča je oblast postopoma promovirala novo leto in novoletne jelke kot osrednji praznik konca leta. Božično drevo se je spremenilo v “novoletno jelko”, ki pa ni imela verskih konotacij, temveč je bila del državnega rituala. Ti novi običaji so se najprej uvajali predvsem skozi otroška praznovanja, ki so jih organizirali Pionirska zveza in Zveza prijateljev mladine. N1

Posebna pozornost je bila posvečena uvajanju lika dedka Mraza, ki je postal simbol novega praznovanja. Na veliko organiziranih novoletnih prireditvah, pogosto ob sodelovanju kulturnih programov in družbenih organizacij, je dedek Mraz delil darila otrokom, ob tem pa so mu pogosto pripisovali ideološka sporočila, ki so slavila socializem in novo oblast. – N1

Medtem ko je bilo javno praznovanje božiča omejeno ali prepuščeno zasebnim prostorom, so novoletne proslave postale simbol povezanosti naroda in države. To praznovanje je kljub kritikam dobilo močne korenine v vsakdanjem življenju ljudi, predvsem zaradi obdarovanja otrok in družinskega druženja okoli novoletnega drevesa. N1

Šele proti koncu 1980-ih, lahko bi rekli, da po Titovi smrt, ko se je socialno in politično okolje začelo spreminjati, so se začeli ponovno pojavljati elementi tradicionalnega božiča v javnih prostorih. Leta 1986 je cerkveni predstavnik prvič po mnogih desetletjih spet izrekel božično voščilo v etru, leta 1989 pa je božič ponovno postal dela prost dan.  In Božč je bil vrnjen ljudem. N1

Portal Os