Jesen med koledarjem in astronomijo: zakaj obstajata dva začetka?

Zdi se preprosto – jesen pride, ko dnevi postanejo krajši, jutra hladnejša, listje pa se začne barvati v tople odtenke. A znanost stvari nikoli ne pusti povsem preproste. Jesen ima namreč dva začetka, meteorološkega in astronomskega, in oba imata svoj pomen.

Prvi dan jeseni ni vedno enak

Meteorološka jesen se začne vedno 1. septembra. Ta datum uporabljajo vremenoslovci za lažje sledenje podatkom, statistiki pa za analize in napovedi. Astronomska jesen pa pride nekaj tednov pozneje, okoli 23. septembra, ko nastopi jesensko enakonočje in sta dan ter noč skoraj enako dolga.

Razumevanje teh dveh pristopov nam pomaga bolje dojeti, zakaj koledar včasih pravi eno, narava pa drugo.

Jesen, pregovori, november

Meteorološka jesen – začetek s številkami

Zakaj vremenoslovci prisegajo na 1. september

Meteorološka jesen je stvar reda in preglednosti. Svetovna meteorološka organizacija je določila, da jesenski meseci obsegajo september, oktober in november. Tak sistem omogoča lažje zbiranje in primerjavo podatkov.

Statistične analize temperatur, padavin in vremenskih pojavov so natančnejše, ko se podatki razporedijo v enako dolga trimesečja. Zato je 1. september začetek jeseni v vseh vremenskih pregledih, napovedih in arhivih.

Za vrtičkarje, vinogradnike in vse, ki delajo z naravo, je tak pristop koristen. Pomaga jim razumeti trende in načrtovati dela glede na povprečja in vremenske cikle.

Astronomska jesen – ples nebesnih teles

Enakonočje kot naravni mejnik

Astronomska jesen nima stalnega datuma. Začne se okoli 23. septembra, ko Sonce navidezno prečka nebesni ekvator in sta dan ter noč skoraj enako dolga. Takrat nastopi jesensko enakonočje, ki ga so v različnih kulturah praznovali že stoletja.

Od tega dne naprej se dnevi začnejo opazno krajšati, noči pa podaljševati. Svetloba postane mehkejša, sonce ni več tako visoko na nebu, kar vpliva tudi na naše razpoloženje in dejavnosti.

Konec jeseni

Astronomska jesen traja do zimskega solsticija, približno 21. decembra, ko je noč najdaljša in dan najkrajši. Šele takrat se začne astronomska zima, ki prinaša novo poglavje letnih časov.

Dva pogleda, ena sezona

Zakaj sta oba pristopa pomembna

Meteorološki začetek jeseni je uporaben za znanstvene in praktične namene, astronomski pa nam daje naravni občutek prehoda med letnimi časi. Združitev obeh pogledov nam omogoča bolj celostno razumevanje sprememb, ki jih prinaša jesen.

V praksi to pomeni, da vremenoslovci 1. septembra govorijo o začetku jeseni, čeprav narava še vedno diha poletje. Po drugi strani pa konec septembra, ko nastopi enakonočje, začutimo pravi prehod. Zjutraj je hladno, večeri so krajši in sonce zahaja vedno prej.

Jesen v naravi

Spremembe v pokrajini

Listje dreves počasi izgublja zeleno barvo in prehaja v čudovite odtenke oranžne, rdeče in rjave. Travniki se umirijo, ptice selivke se pripravljajo na pot proti jugu, živali pa začnejo iskati hrano za zimo.

Sadovnjaki so polni jabolk, hrušk in sliv, vinogradi pa vabijo k trgatvi. Tudi na vrtovih je jesen čas obilja – buče, korenje, krompir in zelje so pripravljeni za spravilo.

Vpliv na človeka

Jesenska svetloba in krajši dnevi vplivajo tudi na naše počutje. Nekateri občutijo več utrujenosti, drugi pa v jeseni najdejo mir in priložnost za počasnejši ritem. To je čas, ko se narava umiri, in tudi ljudje pogosto iščejo več topline in domačnosti.

Praznovanja in običaji

Enakonočje skozi zgodovino

Mnoge kulture so jesensko enakonočje praznovale kot pomemben mejnik v letu. Stari Kelti so ga povezovali z zahvalo za letino, v Aziji pa so ga posvetili harmoniji med dnevom in nočjo.

Tudi danes nekateri ljudje ob tem času izvajajo obrede hvaležnosti ali preprosto izkoristijo trenutek za premislek in umiritev pred prihajajočo zimo.

Slovenska jesen

V Sloveniji jesen prinaša številne dogodke in običaje. Trgatve v vinorodnih krajih so družabni vrhunec leta, vasi dišijo po pečenem kostanju, na tržnicah pa se vrstijo kupci, ki iščejo sveže pridelke za ozimnico.

Jesen kot čas priprave

Na vrtu in v naravi

Jesen ni le čas počitka, ampak tudi priprave. Vrtnarji urejajo gredice, sadijo česen in čebulček, pripravljajo kompost in prekopavajo tla. Kdor ima sadovnjak, razmišlja o obrezovanju in zaščiti dreves pred zimo.

V naravi se živali pripravljajo na hladnejše mesece. Veverice skrivajo orehe, medvedi si nabirajo zaloge maščobe, ptice selivke pa se odpravljajo na dolga potovanja.

V domu

Tudi domovi v tem času doživijo spremembo. Obleke s kratkimi rokavi počasi nadomestijo toplejši puloverji, kuhinje zadišijo po juhah in pečenih jabolkih, večeri pa postanejo priložnost za druženje ob topli pijači.

Zdravje in počutje

Krajši dnevi pomenijo manj sončne svetlobe, kar lahko vpliva na raven energije in razpoloženje. Sprehod sredi dneva, gibanje na svežem zraku in uravnotežena prehrana pomagajo ohranjati dobro počutje.

Sveža jesenska zelenjava, kot so buče, korenje in rdeča pesa, ni le okusna, ampak tudi polna vitaminov in mineralov, ki krepijo imunski sistem.

Vinograd jeseni

Jesen v mestih in na podeželju

Mesto v jesenskih barvah

Tudi mestne ulice se jeseni spremenijo. Parki zažarijo v toplih barvah, kavarne odprejo sezonske ponudbe, ljudje pa več časa preživijo v zaprtih prostorih.

Vendar pa tudi v mestih ni težko začutiti ritma jeseni – le nekaj korakov v park ali ob reko razkrije, da narava počasi zapira poglavje poletja.

Podeželje v času letine

Na podeželju je jesen čas trdega dela in praznovanja hkrati. Polja se praznijo, shrambe se polnijo, družine pa se zbirajo ob skupnem delu. Ob koncu dneva pridejo trenutki, ko se ob mizi delijo zgodbe in načrti za zimske mesece.

In kakšna je lepota dvojnega začetka?

Razlika med meteorološkim in astronomskim začetkom jeseni morda na prvi pogled deluje zapleteno, a prav v tem je čar. Eden je namenjen znanosti in podatkom, drugi pa našemu občutku povezanosti z naravo in ritmom planeta.

Jesen nas vsako leto opomni, da čas teče v ciklih, in nas vabi, da se ustavimo ter uživamo v trenutkih, ki jih prinaša. Ne glede na to, ali jo začnemo šteti 1. septembra ali ob enakonočju, v naravi in življenju se vedno zgodi sprememba, ki jo občutimo vsi.

Lunin mrk, 7. september 2025, Slovenija

Objava Jesen med koledarjem in astronomijo: zakaj obstajata dva začetka? se je pojavila na Vse za moj dan.