Je to res primerno za drugošolce?! Poglejte, kaj je v delovnem zvezku za slovenščino: »To nima kaj iskati v slovenski šoli. Pika, konec!«

Fotografija dveh strani delovnega zvezka za slovenščino v drugem razredu osnovne šole je sprožila burne odzive na družbenih omrežjih. V središču pozornosti je deklica Maria iz Afganistana, ob kateri morajo otroci reševati različne jezikovne naloge. Medtem ko nekateri izražajo ogorčenje nad izbiro vsebine, drugi opozarjajo, da je spoznavanje drugih kultur povsem običajen del izobraževanja.

Objavili fotografijo, pod njo pa je završalo

»Mejdun. Že v 2. razredu!!« je v Facebookovi skupini »Molčati ali ne molčati« zapisala slovenska pisateljica in publicistka Milena Miklavčič. Ob tem je objavila fotografijo odprtega delovnega zvezka za slovenščino, namenjenega učencem drugega razreda osnovne šole.

Na fotografiji sta strani 42 in 43, na katerih je predstavljena deklica z imenom Maria. Ilustracije prikazujejo deklico z naglavno ruto, naloge pa so povezane z njenim življenjem in šolanjem.

Otroci morajo med drugim obkrožiti Mario, ki je oblečena v šolsko uniformo, ugotoviti, kako gre v šolo, ter izbrati poklic, ki ga želi opravljati. V eni od nalog morajo povezati besede Afganistan, Kabul, dari in Hafiza z ustreznimi pojmi, kot so država, glavno mesto, jezik in prijateljica.

Prav ta naloga je sprožila posebno veliko vprašanj.

»Zakaj ne Ljubljana, Maribor ali Novo mesto?«

Del komentatorjev se sprašuje, zakaj se učenci pri slovenščini srečujejo z afganistanskimi imeni, kraji in kulturnimi značilnostmi, namesto da bi naloge temeljile na slovenskem okolju.

Ena od komentatork je predlagala, da bi lahko učenci povezovali slovenska mesta, kot so Ljubljana, Maribor in Novo mesto, ter uporabljali domača imena.

»So slovensko narodno nošo že videli, al ima vse drugo prednost?« se je vprašala druga komentatorka.

Odzivi so bili ponekod precej ostri. Eden od uporabnikov je zapisal, da bi takšne strani iz otrokovega delovnega zvezka odstranil, drugi pa so zahtevali pojasnila, kdo je gradivo pripravil in odobril.

Nekateri so odgovornost pripisovali tudi politiki, čeprav iz objavljene fotografije ni mogoče ugotoviti, kdaj je delovni zvezek nastal in kdo je bil takrat na oblasti.

Dve strani delovnega zvezka za slovenščino sta sprožili številna vprašanja o primernosti učnih vsebin za drugošolce; vir: Facebook

Drugi opozarjajo: »Kaj je pravzaprav narobe s tem?«

Vendar odzivi niso bili enotni. Številni so opozorili, da učenje slovenščine ne pomeni izključno spoznavanja slovenskih imen, krajev in običajev.

»Učijo se, da obstajajo otroci še kje drugje in živijo drugače. Kaj točno je narobe s tem?« je zapisala ena od komentatork.

Druga je poudarila, da spoznavanje drugačnih kultur ne pomeni odpovedovanja slovenski tradiciji ali jeziku.

Oglasila se je tudi mama, ki je navedla, da je njena hči isti delovni zvezek uporabljala že v preteklem šolskem letu. Po njenih besedah ji je ob nalogah dodatno razložila življenje žensk v Afganistanu in spremembe, ki jih je država doživela.

Gre za slovenščino, ne za geografijo – zakaj je to pomembno?

Pri razpravi je pomembno upoštevati, da je slovenščina predmet, pri katerem otroci razvijajo branje, pisanje, razumevanje besedil in širijo besedišče.

Zato lahko učenci jezikovne spretnosti razvijajo tudi ob zgodbah, ki niso postavljene v slovensko okolje. Naloge na fotografiranih straneh so med drugim namenjene poslušanju, povezovanju pojmov, dopolnjevanju povedi in oblikovanju odgovorov.

Vprašanje pa ostaja, kako je zgodba o Marii umeščena v celoten delovni zvezek in kakšen je njen učni namen. Iz dveh fotografiranih strani ni mogoče presoditi, koliko prostora gradivo sicer namenja slovenskim kulturnim vsebinam.

Kdo je pripravil delovni zvezek in kako dolgo ga že uporabljajo?

Pod objavo so se pojavila tudi vprašanja o izvoru gradiva.

Eden od komentatorjev je navedel, da naj bi delovni zvezek izšel že leta 2021, vendar ta podatek za zdaj ni neodvisno potrjen.

Na fotografiji namreč ni naslovnice ali kolofona, iz katerega bi bilo mogoče razbrati avtorje, založnika in leto izdaje. Prav tako ni znano, v koliko slovenskih osnovnih šolah se uporablja.

Nekateri komentatorji so celo podvomili o pristnosti fotografije. Čeprav je videti kot posnetek fizičnega delovnega zvezka, bi bilo za dokončno preverjanje potrebno gradivo primerjati z izvirno izdajo.

Dve strani, ki sta odprli veliko širšo razpravo

Fotografija je pokazala, kako različna so pričakovanja staršev do vsebin, ki jih otroci obravnavajo v osnovni šoli.

Eni menijo, da bi morali najmlajši učenci pri slovenščini najprej utrjevati poznavanje slovenskega kulturnega okolja, drugi poudarjajo, da je pomembno tudi spoznavanje življenja vrstnikov drugod po svetu.

Obe vsebini se sicer ne izključujeta. Pomembno je predvsem, da so naloge starosti primerne, strokovno zasnovane in ustrezno predstavljene.

Dokler ne bodo znani avtorji, založnik in širši kontekst konkretnega delovnega zvezka, bodo številna vprašanja ostala odprta.

Nedvomno pa je fotografija sprožila razpravo, ki presega dve strani učnega gradiva: kaj naj otroci spoznavajo pri slovenščini in kdo odloča o vsebinah, ki se znajdejo na njihovih šolskih mizah?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

<p>The post Je to res primerno za drugošolce?! Poglejte, kaj je v delovnem zvezku za slovenščino: »To nima kaj iskati v slovenski šoli. Pika, konec!« first appeared on NaDlani.si.</p>