Je obljuba božičnice spet Golobova solo akcija? Gospodarstvo je na nogah

Golobova vlada jezdi na zavedanju, da nikoli več ne bo imela priložnosti voditi izvršilno oblast. Temu primerni so tudi ukrepi: kratkotrajni, populistični, gospodarstvu škodljivi. Ena takih je tudi zadnja domislica Roberta Goloba – t. i. obvezna božičnica, ki predstavlja neposredni napad na konkurenčnost podjetij. Gospodarstveniki so v skupni izjavi opozorili, da lahko tak ukrep ogrozi delovna mesta in zmanjša konkurenčnost gospodarstva. Izpostavljajo, da si novega obveznega dodatka v trenutnem gospodarskem okolju ne moremo privoščiti.

Gospodarstveniki premierja Roberta Goloba obtožujejo, da je šel pred kamere, brez da bi se o tem posvetoval z njimi in da že zdaj plačujejo “14. plačo” v obliki prevoza, malice in regresa. “Bili smo neprijetno presenečeni, ko smo o tem izvedeli iz medijev, ne da bi bili na to opozorjeni ali pa da bi nas kdo kaj vprašal.” 

Če bo to postala obveza, se bo zmanjšala konkurenčnost slovenskih podjetij, ogrožala se bodo delovna mesta,” je povedal izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček za 24ur. Opozoril je, da tak ukrep ne more iti mimo razprave v ekonomsko socialnem svetu, kar je sicer potrdil tudi minister za gospodarstvo, ki je bil ob napovedi božičnice vidno presenečen.

Direktor GZS Mitja Gorenšček daje izjavo na obrtnem sejmu MOS (Foto: zajem zaslona)

Blaža Cvara, predsednika OZS je zmotil predvsem način, kako so nov ukrep predstavili javnosti, in opozoril tudi na to, kaj se bo zgodilo z javnim sektorjem in obremenitvijo državnega proračuna, če tako božičnico uvedemo. Cvar ne razume, po kateri logiki bo to razbremenitev, če bodo podjetja, ki do zdaj niso bila sposobna plačevati božičnice, v to prisiljena.

Predsednik OZS Blaž Cver daje izjavo na celjskem obrtnem sejmu MOS (Foto: zajem zaslona)

Katastrofalne posledice nepremišljene populistične odločitve

Seveda z božičnicami ni nič narobe – prav je, da podjetja izplačajo božičnice, če si jo lahko privoščijo, in prav je, da ni obdavčena. Če pa uvedemo obvezno božičnico v času, ko praktično nimamo gospodarske rasti, naš največji trgovinski partner pa je tik pred padcem v strukturno recesijo…? Za podjetja brez dobička ali z nizko likvidnostjo lahko obvezna božičnica pomeni finančni pritisk, ki vodi v odpuščanja ali celo zapiranje. Obvezni stroški dela namreč povečujejo stroške poslovanja, upoštevati pa je potrebno dejstvo, da so slovenske plače ene najbolj obremenjenih na svetu. To pa manjša konkurenčnost slovenskih podjetij na tujih trgih, še posebej v panogah z nizko dodano vrednostjo – spomnimo, da je takih podjetij ogromno, saj jedro našega gospodarstva izvaža sestavne dele za končne izdelke, ki se nato (drago) sestavijo in prodajo v zahodni Evropi.

Nemška avtomobilska industrija se je znašla v težavah. Vir: STA

Velika, dobičkonosna podjetja bodo božičnico lažje izplačala (nekatera jih že danes), za manjša in srednja podjetja pa bi bil tak ukrep gospodarska katastrofa – v državi, kjer imamo že tako težave z oligopoli. Dodatni pomislek je, da se bodo delodajalci, ki ne bodo zmogli kriti obveznih dodatnih stroškov, zatekli k izogibanju formalnim oblikam zaposlitve ali celo k delu na črno – veliko redno zaposlenih bo prisiljeno odpreti podjetje oziroma s. p.

Še en pomislek je, da bo centralno-plansko predpisovanje obveznih dodatnih stroškov dela zmanjšalo privlačnost Slovenije za tuje investitorje, ki že upoštevajo stroške dela pri odločanju o lokacijah – še enkrat spomnimo, da je Slovenija ena od držav z najvišjo obremenitvijo bruto plač na svetu.

Solo akcija Goloba?

Pri tem se poraja vprašanje, ali morda ne gre za solo akcijo Roberta Goloba, saj koalicija v medije ni bila sposobna poslati niti enega samega komentatorja, ki bi ukrep branil. Nem je ostal minister za finance Klemen Boštjančič, prav tako se je sprenevedal minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki ukrepa sploh ni hotel komentirati, ker mora najprej priti do dogovora med socialnimi partnerji.

Minister za gospodarstvo daje izjavo na Celjskem sejmu MOS (Foto: zajem zaslona)

Niti iz stranke Levica, stranke egalitarizma in prisilne redistribucije niso komentirali tega ad hoc ukrepa, ki je udaril kot strela z jasnega. Edini, ki je ukrep pohvalil, je bil sindikalist Branimir Štrukelj, ki je pozval, da se začne o višini božičnice čim prej pogajati v javnem sektorju, kar seveda ni presenečenje, če upoštevamo, da gre za socialističnega populista iz milijeja zadnjega stoječega komunista Milana Kučana.

Glede na modus operandi Roberta Goloba iz preteklosti je morda torej smelo špekulirati, ali ni bila obljuba božičnice morda stvar trenutne inspiracije premiera, ki ima bogato zgodovino neizpolnjenih obljub in raznih ukrepov, ki si jih je izmislil – navadno kar med pogovorom, v katerem je sodeloval.

I. K.