Je Golobova vlada obraz brezobzirnega makiavelizma ali nesposobnosti?

Ena največjih težav zahodnega sveta je prepričanje, da so v osnovi vsi ljudje dobri in da vsi sledijo moralnemu kompasu zahodnih vrednot. Ko civiliste kolje Hamas, si racionaliziramo, da se to dogaja zaradi trpljenja Palestincev. Ko Angela Merkel dvajset let vodi izdajalsko, prorusko politiko, mislimo, da je to zaradi naivnosti. Ko Golobova vlada družbo pelje v anarhotiranijo, gospodarstvo pa v odrast, verjamemo, da gre za mešanico ideološke zaslepljenosti in nesposobnosti.

Psihologija pozna cel kup psiholoških stanj (npr. črna triada: narcizem, makiavelizem, psihopatija), ki jasno kažejo, da del populacije nima moralnega kompasa, ki ga danes razumemo kot nekaj samoumevnega. Takšni posamezniki lahko delujejo manipulativno, brez vesti, brez empatije; še več – včasih je kaos in ples na grobu padle civilizacije njihov morbidni cilj.

Pred kratkim so na dan prišla pisma poveljnika Hamasa Jahveja Sinvarja. Šeststranski zapis nas popelje v sprevržen svet kliničnega psihopata, ki daje izrecna navodila za izvedbo napadov: nalaga masakre v civilnih naseljih, požige civilistov s plamenometalci, prikazovanje grozot v javnih medijih … vse to z namenom povzročiti strah in politično destabilizacijo. Dokument posebej zahteva, da se nasilje posname in hitro razširi, da bi ustvarilo “slike groze”, ki bodo sprožile množični odziv in trajno destabilizacijo družbe. Običajnim ljudem je takšna bronastodobna miselnost tako tuja, da jo morajo zaviti v celofan racionalnosti, misleč, da je bil Sinvar v psihopatsko nevrozo prisiljen zaradi okolja, v katerem je živel.

Podobno skozi lečo svoje človečnosti in racionalnosti upravičujemo katastrofalno šestnajstletno vladavino Angele Merkel v Nemčiji. Če bi leta 2005 razmišljali, kaj bi moral narediti tihi ruski agent, da od znotraj sabotira in uničuje Nemčijo, bi rekli, da mora najprej z napadi na jedrske elektrarne in s forsiranjem vetrnih in sončnih elektrarn uničiti nemško energetiko, z brutalno regulacijo na obroke uničevati gospodarstvo in državo narediti čim bolj odvisno od Ruske federacije, ki se je v tistem času že skoraj povsem fašizirala. No, vse to se je pod Merklovo zgodilo – in nadaljevalo. Laskala je Putinu, govorila, da si evropske varnosti brez njega ne gre predstavljati, nasprotovala članstvu napadene Gruzije v Natu … celo ko se je pred dnevi oglasila in za vojno v Ukrajini krivila vse druge razen Putina, nekaterim še vedno ni jasno, kaj se dogaja. Ne znamo si predstavljati, da nekateri ljudje preprosto že v osnovi nimajo dobrih namenov. Tako Merklova kot Sinvar sta delovala po načelih, ki so običajnemu smrtniku povsem tuji.

Kaj pa Slovenija? Tri leta vladavine Roberta Goloba je gospodarstvo doživelo številne udarce, kjer je bilo videti, kot da želi vlada podjetnike namerno sabotirati. Od skoraj tedenskih zviševanj davkov, še večjih obremenitev plač delavcev, drakonske regulacije do uničevanja mednarodnega ugleda države skozi politiko povsem naklonjeno bližnjevzhodnim despotskim režimom. Na drugi strani – popoln razpad sistema varnosti državljanov: iz tedna v teden poročamo o incidentih, o katerih policija sploh noče govoriti, dokler jih ne prisilimo – menda zaradi “sekundarne zaščite žrtve”. Varnostna situacija na Dolenjskem je prešla v smrtno spiralo nasilja, kjer nikoli obsojeni Romi pretepajo tako Slovence, slovenske policiste kot tudi druge miroljubne Rome. Človek dobi občutek, da drvimo proti dvema izidoma: ekonomska odrast, kjer se bo gospodarstvo krčilo, življenjski standard pa padal, in anarhotiranija, ko bodo po ulicah nekaznovani hodili nevarni psihopati, ki nimajo česa izgubiti, pravosodje pa pred njimi nima volje zavarovati navadnih ljudi.

Gre v tem primeru za popolno nesposobnost ali za makiavelistično naklepnost, s katero želijo oblastniki ljudi narediti čim bolj prestrašene, revne in od velike socialistične države odvisne?

To presojo prepuščam vam.

Mitja Iršič