Javna stranišča kot ogledalo družbe

Higiena je v našem vsakdanu izjemno pomembna, saj z njo preprečujemo številne morebitne okužbe. Na straniščih najdemo veliko bakterij, zato si je potrebno po uporabi le-teh temeljito oprati roke. Za čistočo v domači toaleti lahko poskrbimo sami, povsem drugačna zgodba pa se pojavi pri javnih sanitarijah. Mnogi se jim zato velikokrat raje izognejo, ogromno, predvsem različnih bolnikov, pa si tega ne more privoščiti. 

Pregled nad urejenostjo, dostopnostjo in drugimi pomembnimi dejavniki javnih stranišč vodi Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), ki vse od leta 2009 ocenjuje omenjene prostore. Lani je nagrado za najbolj urejeno javno stranišče med mestnimi občinami prejelo Novo mesto, med ne-mestnimi pa Žalec. »Metlico« za najslabše ocenjeno mesto je tokrat prejelo Velenje ter občine Lenart, Gornja Radgona in Lendava. 

V Sloveniji se s kronično vnetno črevesno boleznijo sooča okoli osem tisoč ljudi. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne poti, najpogosteje pa se pojavi pri ljudeh med 15. in 35. letom starosti. Te osebe potrebujejo stalen in neoviran dostop do javnih stranišč, da se lahko neomejeno gibljejo v okolju, kjer živijo in delajo. V ta namen je društvo že šestnajsto leto zapored lani organiziralo ocenjevanje javnih stranišč. V delovni skupini so zadovoljni s splošnim stanjem le-teh, saj občine zanje lepo skrbijo. Bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da od 110 ocenjevanih občin 54 nima javnega stranišča. Te občine si zato prislužijo »zidak«, s katerim jih želijo spodbuditi k izgradnji stranišč. Drugi večji problem so zaklenjena in plačljiva stranišča, kar je velika težava prav pri osebah s KVČB, ki morajo ob »pozivu« na blato hitro poiskati stranišče. 

Vsako leto ob svetovnem dnevu stranišč (19. novembra) na društvu razglasijo rezultate ocenjevanja, ki ga nenapovedano opravijo vsako poletje. Razlike med ocenami so izredno majhne in v največji meri odvisne od zalog higienskega materiala, kamor spadajo zaloge straniščnega papirja, tekočega mila, brisač za enkratno uporabo ter razkužila za roke. Poleg higienskih pripomočkov pregledujejo tudi dostopnost (urnik, plačljivost, lokacijo), označenost dostopa (v stavbi, vidnost in prisotnost usmerjevalnih tabel), urejenost (higiena, urnik čiščenja in prisotnost čistilke), število sanitarij ter opremo (dotrajanost in delovanje). Iz leta v leto opažajo napredek ter več zavedanja o pomembnosti zagotavljanja snažnih javnih stranišč, saj so ta ogledalo družbe, hkrati pa so pomembna tudi za turizem.

Koper je bil v času pandemije covid-19 eno od najbolje ocenjenih mest v kategoriji javnih stranišč. Zgolj tri leta kasneje, leta 2023, pa je največje mesto v slovenski Istri prejelo tako imenovano »metlico« za najslabše urejena stranišča. Lani je bil napredek spet viden, saj je na omenjeni lestvici zasedel sedmo od dvanajstih mest. Na MOK vzpone in padce pripisujejo kriterijem ocenjevanja: »Podeljevalci višje ocene podeljujejo tistim, ki imajo stranišča opremljena s papirnatimi brisačami, ki jih pri nas zaradi okoljskih razlogov ukinjamo in namesto tega uvajamo sušilnike za roke.« 

V Kopru je sicer na voljo trinajst brezplačnih stranišč, vključno s tistimi v upravljanju Zavoda za šport Mestne občine Koper. Med občani je bilo pred meseci nekaj negodovanja čez plačljivo stranišče na glavni avtobusni postaji. Za uvedbo plačljivega sistema so se po navedbah občine odločili zaradi zagotavljanja varnosti in higiene, saj so imeli v preteklosti težave s prisotnostjo injekcijskih igel, ki so jih v tem prostoru odvrgli odvisniki od prepovedanih drog. Za tiste, ki ne želijo zapravljati denarja, pa je v neposredni bližini občasno odprto brezplačno stranišče v sklopu železniške postaje. Nekatera javna stranišča so v Kopru v zimskem času sicer zaprta, na MOK pa ocenjujejo, da je stanje, tako glede števila stranišč kot tudi njihove urejenosti, zelo dobro. Vsa javna stranišča so dostopna tudi invalidom, deset pa jih je celo opremljenih z evro ključem. Gre za univerzalni ključ, s katerim lahko osebe z oviranostmi na različnih lokacijah odprejo javne sanitarije za invalide ali dostopajo do njim namenjenih naprav, kot so dvigala in dvižne ploščadi. Prednost tega ključa, ki ga lahko invalidi dobijo pri svoji zvezi, je ta, da ga lahko uporabljajo tako v Sloveniji kot v tujini. 

Med ne-mestnimi občinami je visoko na drugem mestu pristal Piran, Ankaran je bil pri dnu, Izola pa je bila zasidrana v zlato sredino. Izolska občina razpolaga s petimi javnimi stranišči, in sicer na Lonki in ob nekdanji obalni cesti (odprti sta skozi vse leto), na otroških igriščih Birba 1 in Birba 2 (na voljo, ko sta odprti igrišči) ter na Svetilniku (odprto v času glavne turistične sezone). Uporaba vseh javnih stranišč z izjemo tistega na Svetilniku, ki deluje na plačljivi žeton v času poletne sezone, je brezplačna. Tako na Lonki kot na nekdanji obalni cesti sta stranišči dostopni invalidom. Na občini ocenjujejo, da je stranišč za večji del leta dovolj, kritično je le obdobje od sredine julija do sredine avgusta. Za konec so še dodali, da je higiena v veliki meri odvisna tudi od uporabnikov samih, saj se nemalokrat soočajo z objestnostjo vandalov, ki namerno uničujejo stranišča, zlasti ob otroških igriščih.

Andraž Velkavrh