Jaša Jenull razkriva: “Zakaj je ZARES odpadla včerajšnja Tarča?” Na Facebooku z rdečo obkrožil Anžeta Logarja

Največ pozornosti v njegovem zapisu požanje del, kjer problematizira gostovanja politikov – posebej Anžeta Logarja.

LJUBLJANA – Še lep čas se bodo kresala mnenja, zakaj je odpadla četrtkova Tarča. V javnosti sta se skoraj takoj izoblikovali dve razlagi: uredništvo Tarče namiguje, da so jim “pristrigli peruti”, vodstvo RTV Slovenija pa vztraja, da pritiskov in cenzure ni bilo. V spor se je – pričakovano – vključil tudi aktivist Jaša Jenull, ki je v obsežnem zapisu skušal ponuditi svojo rekonstrukcijo dogajanja in jo podkrepil s seznamom točk, ki jih je naslovil kot “dejstva”.

Že naslov njegovega zapisa je udaren in postavljen kot izziv prevladujoči interpretaciji: »Zakaj je ZARES odpadla včerajšnja Tarča?« S tem namiguje, da razlaga, ki kroži v delu javnosti, ni celovita – ali pa po njegovem mnenju sploh ni pravilna.

“Ni šlo za cenzuro, temveč za format”

Jenull kot izhodišče izpostavi programske usmeritve RTV, ki naj bi bile sprejete že pred koncem lanskega leta. Tarča naj bi bila po teh usmeritvah namenjena predvsem poglobljenemu delu: »oddaja namenjena poglobljenemu raziskovalnemu novinarstvu, razkrivanju potencialnih afer, podajanju strokovnih komentarjev in razlag sistemskih problemov…« ter ne, kot zapiše, »površinskem pričkanju in nabiranju predvolilnih točk«.

Ključna teza njegovega zapisa je, da spor ni primarno vsebinski (kaj se sme in česa ne sme obravnavati), temveč uredniški in produkcijski (kako se teme obravnavajo). V tem duhu zapiše, da po njegovem »ne gre za nikakršno cenzuro posameznih vsebin ampak vprašanje formata in načina predstavitev tem v oddaji«.

S tem Jenull poskuša razmejiti dve stvari, ki se v javnih polemikah pogosto pomešata: uredniško pravico do usmerjanja oddaje in poseg v vsebino. Prvo postavlja kot legitimno uredniško odločitev, drugo kot nedopustno cenzuro – in trdi, da gre v tem primeru za prvo.

Očitek: politizacija oddaje in “privilegij” izbranih gostov

Največ pozornosti v njegovem zapisu požanje del, kjer problematizira gostovanja politikov – posebej Anžeta Logarja. Jenull trdi, da je Logar Tarčo uporabljal za grajenje političnih točk: »Logar ravno na Tarči celo leto s pridom nabiral politične točke«. Ob tem postavi vprašanje, ki meri na domnevno neenako obravnavo poslancev: »Zakaj ima ravno Anže Logar od vseh ostalih 90ih poslancev tak poseben privilegij?«

V tej točki Jenull ne ostane pri opisu, temveč jasno nakaže sum na “drugo logiko/računico”, čeprav je ne opredeli. Ravno takšna formulacija – vprašanja, ki namigujejo na ozadja, a jih ne dokažejo – pa je pogosto gorivo za nadaljnje politično medijsko obračunavanje.

“Oddaja ni bila odpovedana – ostala je brez voditeljice in priprave”

Eden ključnih delov Jenullove argumentacije se nanaša na samo logistiko odpadle oddaje. Njegova trditev je, da po javno dostopnih informacijah Tarče ni odpovedalo uredništvo ali vodstvo RTV, temveč je do tega prišlo zaradi nemožnosti izvedbe: »Tarča po vseh razpoložljivih javnih informacijah ni bila odpovedana s strani uredništva ali vodstva RTV. Ampak ker je Erika Žnidaršič sporočila, da oddaje ne bo vodila… hkrati pa oddaja sploh ni bila pripravljena.«

S tem postavi dogodek v okvir organizacijskega kolapsa in ne politične prepovedi. Hkrati pa doda poziv po dokazih: »Če ima ekipa Tarče kakšne dokaze o nasprotnem bi pričakoval, da jih deli.« Ta poziv je pomemben, ker polemiko premakne iz sfere vtisov v sfero preverljivih trditev – a le, če se dokazi dejansko pojavijo.

Očitek Tarči: “senzacionalistični format” in spori z uredništvom

Jenull v več točkah neposredno očita ekipi Tarče, da se naj ne bi držala novih smernic: »Ekipa Tarče še naprej navkljub smernicam nadaljuje z senzacionalističnim formatom oddaje.« Konflikt pa naj po njegovem »ni bil vezan na vsebino oddaje ampak na NAČIN predstavljanja, logiko izbire gostov, format in strokovno raven predstavljene vsebine.«

Tu je njegova ocena najostrejša – ne le do formata, temveč do profesionalnih standardov. Ker gre za vrednostne sodbe (kaj je “senzacionalistično”, kaj je “(ne)strokovno”), bo ta del zapisa verjetno ostal eden najbolj spornih, hkrati pa tudi najbolj uporabljenih v političnih interpretacijah dogodka.

“Predvolilno darilo” in širši politični boj okoli RTV

Jenull dogajanje postavi tudi v širši kontekst predvolilnih pritiskov in obračunavanja z javnim medijem. Trdi, da so določeni politični akterji konflikt takoj pograbili: »Janša, Logar, Nsi in ostali SDS sateliti nemudoma pograbijo ‘predvolilno darilo’… in ga uporabijo za diskreditacijo celotne RTV.« Po njegovi oceni je cilj takšnih napadov oslabitev RTV – tudi prek finančnih vzvodov.

V zaključku svoj zapis sklene s podporo uredniškemu vodstvu in ideji novinarske odgovornosti. Izpostavi, da podpira odgovorne na RTV, ker naj bi vztrajali pri standardih: »…še sreča, da imamo novinarje, urednike in vodje, ki razumejo pomen in težo ‘novinarske odgovornosti’ in so se zanjo pripravljeni tudi boriti.«

Kaj ostaja odprto?

Jenull ponudi koherentno razlago: problem naj bi bil v formatu, izboru gostov, strokovni ravni in organizacijskih okoliščinah, ne v politični prepovedi vsebine. A hkrati je del njegovih trditev zasnovan na formulacijah, kot so »po vseh razpoložljivih javnih informacijah«, kar nakazuje, da dokončnega odgovora brez dodatnih dokazov še ni. Dokler Tarča in RTV ne ponudita bolj konkretnih, preverljivih pojasnil (kdo je sprejel katero odločitev, kdaj, na podlagi česa in kako je potekala uredniška komunikacija), bo prostor za interpretacije ostal širok. In prav v takšnem prostoru se – kot kaže – najhitreje razraščata dve zgodbi: ena o cenzuri in druga o uredniškem standardu.

Kdo je Jaša Jenull?

Jaša Jenull je gledališki režiser, ki se ukvarja tudi z uličnim in participativnim gledališčem; leta 2020 ga je širša javnost spoznala kot enega vidnejših obrazov petkovih protestov. V zadnjih letih nastopa kot predstavnik civilne iniciative Glas ljudstva, ki spremlja uresničevanje predvolilnih zavez in občasno znova poziva na proteste. Pozornost praviloma pritegne z javnimi nastopi, satiričnimi akcijami in ostrimi zapisi na družbenih omrežjih. Sam je večkrat poudaril, da je na skrb vzbujajoče razmere treba opozarjati z domišljijo, humorjem in prispodobami, protestni val 2020–2022 pa je po poročilih nanizal več kot sto shodov.

Jašo Jenulla danes poznamo prav vsi kot prvega protestnika in borca proti domnevni Janševi diktaturi in tistega provokatorja na protestih, ki so ga policisti zaradi nespoštovanja pravil pospremili v policijsko marico med tem, ko je glasno javkal in vzklikal kako ga policija muči, dokler so snemale kamere. Nekateri pa ga poznajo tudi kot režiserja in sina tožilca Hinka Jenulla, pa so poleti 2020 opisal Jenulla pri reviji Reporter.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

The post Jaša Jenull razkriva: “Zakaj je ZARES odpadla včerajšnja Tarča?” Na Facebooku z rdečo obkrožil Anžeta Logarja first appeared on NaDlani.si.