Japonska izpostavila nujnost okrepitve svoje vojske

Tokio je že povečal obrambne izdatke in okrepil varnostno sodelovanje v Aziji, sprošča pa tudi predpise o izvozu orožja. Vendar je obrambni minister Shinjiro Koizumi v uvodu k letni beli knjigi o obrambi ocenil, da je “nujno, da Japonska še dodatno okrepi in preoblikuje svoje obrambne zmogljivosti z močnejšim občutkom nujnosti in krize kot kdaj koli prej”.

Izpostavil je, da sta v azijsko-tihomorski regiji Kitajska in Severna Koreja ne samo dodatno ojačali svoje vojaške zmogljivosti, ampak tudi okrepili sodelovanje z Rusijo.

V poročilu opozarjajo, da je Kitajska svoje vojaške dejavnosti v regiji okoli Japonske od lanskega aprila do letošnjega marca okrepila in razširila. Navedli so vrsto incidentov, med drugim dejavnosti kitajskih letalonosilk v Tihem oceanu in dva primera “neobičajnega približevanja” kitajskih letal japonskim. Vojaške dejavnosti Pekinga so izpostavili kot tiste, ki “predstavljajo največji strateški izziv, na katerega se mora Japonska odzvati s svojo celovito nacionalno močjo ter v sodelovanju in povezovanju s svojimi zavezniki”.

Vojaške dejavnosti Severne Koreje so označili za “neposredno grožnjo” varnosti Japonske zaradi napredka v raketni tehnologiji, širitve pomorskih in brezpilotnih zmogljivosti ter okrepljenega vojaškega sodelovanja z Rusijo.

Ruske vojaške dejavnosti v regiji, skupaj z njenim strateškim partnerstvom s Kitajsko, pa so v poročilu označili za “resno varnostno skrb”. Izpostavili so gradnjo objektov za ruske enote v regiji, razporeditev opreme in izvajanje obsežnih vojaških vaj.

Koizumi je v uvodu še izpostavil, da sta z ameriškim kolegom Petom Hegsethom “izmenjala odkrita mnenja o neomajnem zavezništvu med ZDA in Japonsko”, hkrati pa okrepila varnostno sodelovanje s Filipini, Avstralijo in Južno Korejo za uresničitev “svobodnega in odprtega indopacifiškega prostora”. To je po njegovi oceni potrebno, ker se varnostne razmere v regiji “vse bolj in hitro zaostrujejo”.

V dokumentu, ki obsega 600 strani, so poudarili tudi, da je proizvodnja vojaške opreme na Japonskem sestavni del njenih lastnih obrambnih zmogljivosti in da je krepitev te proizvodnje nepogrešljiva.