Janša sprejel Penavo: Začenja se nov korak pri raziskovanju grobišča na Teznu

Predsednik vlade Janez Janša je v torek v Ljubljani sprejel podpredsednika hrvaškega parlamenta Ivana Penavo in poslanca Stipeta Mlinarića. Srečanju je prisostvoval tudi predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Mitja Ferenc s sodelavci. Osrednja tema pogovorov je bilo raziskovanje množičnega grobišča na Teznem pri Mariboru ter možnost prenosa posmrtnih ostankov hrvaških žrtev v domovino. Po ocenah raziskovalcev je tam zakopanih med 15.000 in 20.000 žrtev, kar gre za največje povojno grobišče Hrvatov.

Premier Janez Janša je izrazil pripravljenost slovenske strani za sodelovanje s hrvaškimi ustanovami pri nadaljnjem raziskovanju. Ivan Penava je po sestanku poudaril, da bi Hrvaška in Slovenija morali skupaj delati na razjasnitvi povojnih zločinov in omogočiti dostojen pokop žrtev. Predstavil je tudi načrte hrvaških ustanov za gradnjo spominskega parka s kostnico na Hrvaškem, kjer bi lahko hranili posmrtne ostanke iz Teznega in drugih krajev usmrtitev.

“Titov komunistični režim je odgovoren za največji zločin po drugi svetovni vojni na evropskih tleh. Hrvatsko in Slovenijo povezuje skupna žalost in boleč spomin, a tudi odgovornost za razsvetljevanje teh zločinov in jasno obsodbo jugoslovanskega komunizma, ki jih je sistematično izvajal,” je med drugim dejal Penava. Napovedal je okrepitev dejavnosti obeh strani pri raziskovanju in dokumentiranju lokacij. Pred sestankom s predsednikom vlade sta Penava in Mlinarić obiskala tudi slovenski parlament, kjer sta govorila o raziskovanju povojnih zločinov ter iskanju in dostojnem pokopu žrtev, katerih grobovi še niso označeni.

Mitja Ferenc je po sestanku za medije pojasnil dogovorjene korake: “Mnenja smo si povedali, kaj si želimo, naredili načrt za letošnje leto. Prvo stvar, ki bi jo želeli narediti, je že v tem mesecu Crngrob, torej na podlagi poročil, ki jih je naredila hrvaška stran s pomočjo psov za iskanje posmrtnih ostankov, bomo najprej terensko preiskali še nekaj grobišč, ki so v Crngrobu, potem pa v nadaljevanju izkopali žrtve, kjer so sorodniki članov hrvaške vlade, ki so bili tam pomorjeni. To bi bila prva zadeva, o kateri smo se pogovarjali.”

Predsednik vlade je danes skupaj s Mitjo Ferencem, predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, sprejel podpredsednika Hrvaškega sabora Ivana Penavo ter poslanca hrvaškega sabora Stipeta Mlinarića.

Osrednja tema srečanja je bilo raziskovanje množičnega grobišča… pic.twitter.com/MAPZdAt8Pw

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 25, 2026

Dodal je: “Druga želja in pa tudi možnosti, kako bi stvari potekale, pa je protitankovski jarek na Teznem. V naslednjem mesecu bo naša ekipa poskušala ugotoviti, v kolikšni meri je jarek še daljši od 930 metrov, za to dolžino vemo, da je poln s trupli, to pomeni skoraj 15 tisoč žrtev. Na podlagi tega bomo s hrvaško stranjo ugotovili možnosti, na kakšen način bi začeli z izkopavanjem hrvaških žrtev, že v letošnjem letu pa naj bi začeli urejati območje tega jarka, da bo primerno za prižig sveč, za sočutje, da bi ljudje lahko celo dolžino jarka obiskovali in se tam spominjali svojih sorodnikov izpred daljnih desetletij, ki so bili tam pomorjeni.”

Grobišče na Teznem so odkrili leta 1999 med gradnjo avtoceste. V protitankovskih jarkih, ki so jih med vojno zgradili Nemci, so maja 1945 jugoslovanski partizani (OZNA in enote 3. jugoslovanske armade) izvensodno usmrtili predvsem pripadnike hrvaških oboroženih sil (Neodvisne države Hrvaške) in civiliste.

Foto: zajem zaslona

V 70 metrih jarka so takrat našli 1.179 trupel; kasnejše sondiranje je pokazalo, da se grobišče razteza na skoraj kilometer, kar podpira ocene okoli 15.000 žrtev. Komisija za prikrita grobišča in zgodovinarji, med njimi Mitja Ferenc, ga uvrščajo med največja povojna množična grobišča v Evropi.

A.H.