Janša: Brez trdne večine in davčnega sidra v ustavi bomo zaostajali za Balkanom

V oddaji na Domovini z Vido Petrovčič sta predsednik SDS Janez Janša in nekdanji finančni minister mag. Andrej Šircelj podrobno razčlenila stanje države in predstavila ključne predloge SDS za naslednje štiri leta. Intervju je zajel širok spekter tem – od politične stabilnosti, gospodarstva, davkov, pokojnin, zdravstva, birokracije, zunanje politike do migracij in varnosti.

Osrednja nit je bila jasna: brez 60 glasov razuma v parlamentu (ustavne večine razuma) Slovenija ne bo zmogla potrebnih strukturnih sprememb in bo še naprej zaostajala za sosednjimi državami.

Janez Janša je že na začetku poudaril, da za sestavo vlade zadošča 46 zanesljivih glasov, a za resnično preobrazbo države potrebujemo 60 glasov razuma v parlamentu – ne nujno vseh v eni koaliciji, temveč toliko poslancev, ki so pripravljeni sprejemati racionalne, dolgoročne odločitve. Brez tega scenarij ni ugoden. “Če tega ne bo, če recimo v naslednjem mandatu Slovenijo vodi vlada, kakršna je zdaj ali podobna, ne bomo več govorili o tem, da nas dohiteva Hrvaška, ampak da nas dohiteva Srbija, pa mogoče še Kosovo. To bo.” Kot dodatno garancijo stabilnosti je predlagal spremembo volilnega sistema v kombiniranega ali večinskega, da se zmanjša izsiljevanje majhnih strank.

Gospodarska stagnacija in vzroki za padec rasti
Andrej Šircelj je podrobno analiziral gospodarsko sliko: realna rast je padla pod odstotek (nominalno 1,1 %, po desezoniranju 0,9 %), Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem za približno 30 odstotkov, inflacija pa je za 30 odstotkov višja. Glavni vzrok vidi v notranji politiki Golobove vlade – v enem letu so se močno povečali davki na delo, uvedle obvezne božičnice, višja minimalna plača in državni dirigizem. “Glavnina razlogov, po mojem mnenju, je karseda sovražno okolje do gospodarstva in podjetništva.” Janša je dodal primerjavo z letom 2021, ko je Slovenija dosegla 8,4-odstotno rast – najvišjo v EU – in opozoril, da sedanji trend vodi v propad podjetij in selitev na Hrvaško.

Foto: zajem zaslona

Davčno sidro v ustavi kot temelj stabilnosti in predvidljivosti
Osrednja ekonomska predloga SDS je dvojno davčno sidro v ustavi: omejitev deleža BDP-ja, ki se sme pobrati za davke in prispevke, ter zagotovljen delež za financiranje občin. To bi po besedah Janše zaščitilo davkoplačevalce in bilance podjetij pred nenadnimi davčnimi eksperimenti. “Davčno sidro po domače rečeno zaščiti žep davkoplačevalcev in bilance podjetij.” Šircelj je dodal, da bi SDS deloma obnovil in izboljšal svojo prejšnjo davčno reformo (povečanje splošne olajšave, zniževanje dohodnine), ki bi – če ne bi bila prekinjena – že zdaj omogočila minimalno plačo nad 1000 evri. Izpad prihodkov bi nadomestili z zmanjšanjem neproduktivne porabe (trošarine, financiranje določenih nevladnih organizacij, nelegalnih migracij).

Pokojnine, dolgotrajna oskrba in demografski sklad
Janša je napovedal ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence: “treba je zamrzniti tudi vsem ostalim plačevanje tega prispevka za storitve, ki jih ni”, zamrznitev za ostale in uvedbo demografskega sklada, v katerega bi se preneslo državno premoženje SDH; polovica dividend bi šla za višje pokojnine brez dodatne obremenitve aktivne populacije. Sistem dolgotrajne oskrbe je označil za absurdnega: “To je tako, kot da vi svojega otroka vpišete v vrtec … Položnico vam pa pošljejo že naslednji mesec in vi plačujete še varstvo otroka dve leti, pa ga sploh še nimate v vrtcu.” Predlaga tudi odpravo 25-odstotnega davka na dodatno delo upokojencev in omogočanje dela brez kazni.

Zdravstvo, birokracija in odprava blokad za upokojence ter študente
Šircelj je zagovarjal model, v katerem denar sledi pacientu: zdravstvena zavarovalnica plača storitev ne glede na to, ali jo opravi zdravstveni dom, klinični center ali koncesionar. V blagajni je že več kot šest milijard evrov, ključno pa je, da se plačujejo le resnično potrebne storitve. Oba sta kritizirala pretirano birokracijo, stalne spremembe pravil in omejitve za upokojence ter študente pri ustanavljanju s.p. Šircelj: “Jaz mislim, da je treba izenačiti vse te pogoje … da imajo iste pogoje. Ne glede na to, ali je nekdo študent, ali je dijak, ali je pač upokojenec.”

Foto: zajem zaslona

Zunanja politika, varnost in migracije
Janša je ostro kritiziral Golobovo zunanjo politiko: članstvo v Varnostnem svetu OZN je “zapravljeno”, Slovenija pa se je postavila ob bok “vročim zagovornikom Hamasa in Irana”. Glede varnosti je opozoril na šibkost strateške rezerve Slovenske vojske (padla z 15.000 na manj kot 1000) in podprl profesionalno vojsko z veliko rezervo. Pri ilegalnih migracijah je jasen: nobenega sprejemanja, nobenega plačevanja kvot – obstoječi mehanizmi za deportacijo zadoščajo. “En ilegalni imigrant v času, ko čaka na azil, stane več kot 2000 evrov bruto slovenske davkoplačevalce.”

Janša je intervju sklenil z enim samim sporočilom: “Treba je iti na volitve in vzeti s sabo zdravo pamet. Samo na ta način bomo prišli do ustavne večine razuma.” Po besedah obeh gostov je Slovenija na kritični točki: nadaljevanje sedanje politike vodi v propad podjetij, selitve kapitala, zaostajanje za Hrvaško in Balkanom ter izgubo blaginje.

A.H.