Janković želi zgraditi garažo sredi Ljubljane, kritiki pa: “Je*e se Srbu za slovensko kulturno dediščino”

Ljubljančani proti garaži pod tržnico: Bo glas ljudstva preglasil mestne stroje?

LJUBLJANA – Civilna iniciativa, ki nasprotuje gradnji garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico, je menda zbrala že več kot 30.000 podpisov, potrebnih pa jih je še vsaj 10.000, da bi resno opozorili na svoje zahteve. Na kocki naj ne bi bila zgolj usoda parkirnih mest, temveč identiteta mesta, ki zrcali dušo Ljubljančanov. Bo dovolj?

Kaj točno je narobe z garažo pod Plečnikovim biserom?

Načrti Mestne občine Ljubljana (MOL) za izgradnjo garaže so razdelili meščane. Ena stran vidi projekt kot korak k modernizaciji prestolnice, ki naj bi Ljubljano postavil ob bok drugim evropskim mestom z dobro urejeno prometno infrastrukturo. Druga stran – z nekaj ciničnega tona – opozarja, da ne potrebujemo več garaž, temveč več srca, ki Ljubljano ohranja unikatno, takšno, kot so jo zasnovali naši predniki.

Plečnikova tržnica, umeščena ob reko Ljubljanico, je več kot zgolj prostor za nakupovanje lokalnih pridelkov. Je prostor srečevanja, simbol Ljubljane in eden najbolj prepoznavnih arhitekturnih dosežkov Jožeta Plečnika. Nasprotniki trdijo, da gradnja garaže pod tako pomembno lokacijo meji na arhitekturno blasfemijo. “Resnično? Podrli bomo kulturno dediščino, da bi postavili še eno garažo?” se vprašajo kritiki projekta.

Koliko podpisov še manjka?

Do zdaj je civilna iniciativa zbrala več kot 30.000 podpisov, kar je velik dosežek, glede na to, da je gibanje prostovoljno in brez institucionalne podpore. A cilj, ki so si ga postavili, je preseči mejo 40.000 podpisov. Ta številka, pravijo organizatorji, ni zgolj simbolična – je signal mestnim oblastem, da prebivalci Ljubljane zahtevajo premislek in javni dialog.

“To ni zgolj boj za tržnico, ampak za prihodnost mesta, v katerem živimo. Želimo ohraniti dušo Ljubljane, ne le njen lep obraz za turiste,” pravi eden od predstavnikov iniciative. (poroča Radio Ognjišče)

Zakaj garaža? In zakaj ne?

Podporniki garaže pravijo, da projekt rešuje več težav naenkrat. Manj avtomobilov na površju, več prostora za pešce in kolesarje, boljši dostop za obiskovalce tržnice. Na papirju se sliši kot popoln kompromis med funkcionalnostjo in lepoto. Zanimivo, MOL celo zatrjuje, da bo garaža postavljena tako, da ne bo motila Plečnikove arhitekture, saj naj bi bil projekt zasnovan s pomočjo arhitekturnih strokovnjakov.

Toda nasprotniki opozarjajo na “veliko toda”. Ali res potrebujemo več parkirnih mest, ki spodbujajo vožnjo z avtomobilom v središče mesta, če istočasno MOL promovira trajnostno mobilnost? “Ali ni to, milo rečeno, rahlo kontradiktorno?” se sprašujejo v civilni iniciativi.

Druga velika težava je vpliv na kulturno dediščino. Gradbena dela pod občutljivo arhitekturo Plečnikove tržnice lahko povzročijo nepopravljive posledice. Nasprotniki projekt primerjajo s situacijo, ko bi Pariz razmišljal o gradnji parkirišča pod Eifflovim stolpom – absurd, kajne?

Eden izmed komentarjev na omrežju X je bil tudi: “Janković želi razkopati tržnico. Svetovno znani arhitekt se čudi kako z lahkoto Janković uničuje kulturno dediščino. Jaz pa pravim: Jebe se Srbu za slovensko kulturno dediščino.”

Janković želi razkopati tržnico. Svetovno znani arhitekt se čudi kako z lahkoto Janković uničuje kulturno dediščino. Jaz pa pravim: Jebe se Srbu za slovensko kulturno dediščino. pic.twitter.com/DQEfX3U1ou