Janković praznuje tudi azerbajdžanski “dan zmage”? Kljub pobitim Armencem?

Bralec nas je opozoril na nenavadne plakate v slovenski prestolnici. Takole je zapisal:

“Rad bi Vas vljudno opozoril na zadevo, ki Vas bo mogoče zanimala. Včeraj, 7. novembra 2025, okrog poldneva, sem na javnih monitorjih v središču Ljubljane opazil objavo v počastitev azerbajdžanskega “Dneva zmage”, ki ga Republika Azerbajdžan kot uradni državni praznik sicer praznuje danes, 8. novembra.

Objava je dvojezična slovensko-angleška in med drugim prikazuje zemljevid Azerbajdžana ter azerbajdžansko nacionalno zastavo (posnetek je v priponki). Objava je naslovljena: “Dan Zmage” in vsebuje naslednje besedilo: “8. november – Dan ponovne vzpostavitve ozemeljske celovitosti Republike Azerbajdžan. Ta dan ne označuje le krepitve neodvisnosti države in obnove njenih zgodovinskih ozemelj, temveč tudi poudarja pomen miru, stabilnosti ter medsebojnega razumevanja med narodi.” Sledi angleški prevod besedila. Na dnu objave je še napis: “Azerbajdžansko turško kulturno društvo” z logotipom.

Objava se mi zdi sporna vsaj s treh vidikov. Medtem ko prikazovanje azerbajdžanske nacionalne zastave v elektronski objavi v Republiki Sloveniji sicer verjetno ni neposredno v nasprotju z zakonodajo, ker tuja zastava ni izobešena v fizični obliki, je prikazovanje tujih nacionalnih simbolov v glavnem mestu Slovenije vendarle skrajno nenavadno, sploh če pomislimo, koliko časa je bilo potrebnega, da je zastava Republike Slovenije dobila stalno mesto na Ljubljanskem gradu. Podobno bi lahko trdili o praznovanju državnih praznikov tujih držav na teritoriju Republike Slovenije.

Tretji razlog, ki je od vseh najbolj sporen, pa je ozadje azerbajdžanskega praznika, ki ga z objavami na javnih monitorjih očitno slovesno obeležuje Mestna občina Ljubljana oziroma urednik objav v omenjenem občilu. Republika Azerbajdžan je namreč 8. november razglasila za državni praznik “Dneva zmage” v počastitev vojaške zmage v t. i. drugi vojni za Gorski Karabah leta 2020. Vojna je bila ena od etap v krvavem etničnem konfliktu med Azerbajdžanci in Armenci, ki traja že vsaj od konca prve svetovne vojne in je svoj žalostni epilog doživel pred dobrima dvema letoma, jeseni 2023, z izselitvijo več kot 100.000 oziroma 99 % armenskih prebivalcev pokrajine Gorski Karabah.

Ker so vsled tragične usode armenskih civilistov mnogi geopolitični analitiki Azerbajdžan obtožili etničnega čiščenja in ker je ta država od konca t. i. druge vojne za Gorski Karabah leta 2020 večkrat kršila uradno dogovorjene prekinitve ognja, se zdijo trditve o “pomenu miru, stabilnosti ter medsebojnega razumevanja med narodi”, ki smo jih včeraj lahko brali v objavah na ljubljanskih javnih monitorjih, zavajajoče in upoštevajoč visoko število civilnih žrtev konflikta tudi popolnoma neokusne.”

Očitno je torej, da župan Zoran Janković podpira to agendo in da jo podpira tudi sedanja vlada.

C. R.