Janez Janša z osnutkom koalicijske pogodbe začenja boj za mandatarja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar po neuspešnih posvetovanjih žezlo predaja poslancem, medtem ko se obrisi nove vlade s 14 ministrstvi že izrisujejo.

Slovenija vstopa v ključno obdobje oblikovanja nove izvršne oblasti, saj se po odločitvi predsednice republike Nataše Pirc Musar postopek izbire mandatarja seli v državni zbor. Ker nobena izmed političnih opcij v prvem krogu ni izkazala zadostne podpore, se bodo poslanci v torek uradno seznanili s prehodom v drugi krog, ki omogoča neposredno predlaganje kandidatov s strani poslanskih skupin ali skupine desetih poslancev, kar odpira vrata za sestavo nove koalicije.

Pirc Musarjeva je svojo odločitev utemeljila s pomanjkanjem potrebnega zaupanja in spoštovanja med parlamentarnimi akterji, kar bi bilo po njenem mnenju nujno za stabilno vodenje države. V dopisu predsedniku parlamenta Zoranu Stevanoviću je pojasnila, da se po opravljenih pogovorih ni izkazala jasna večina za nobenega kandidata, niti za vodenje manjšinske vlade. Tudi relativni zmagovalec volitev Robert Golob je v trenutnih okoliščinah zavrnil možnost prevzema mandata, kar je postopek uradno potisnilo v obdobje štirinajstdnevne negotovosti, ko pobudo prevzamejo stranke.

V ozadju formalnih postopkov se že intenzivno pripravlja teren za desnosredinsko sodelovanje pod vodstvom Janeza Janše. Prvak SDS je potencialnim partnericam, ki so podprle krčenje števila ministrstev z devetnajst na štirinajst, že poslal izhodišča za bodočo koalicijsko pogodbo.

Poleg SDS so se na tovrstna gradiva odzvali v strankah NSi, SLS in Demokrati, medtem ko stranka Resnica kljub prejetemu povabilu vztraja pri stališču, da se v vlado ne bo aktivno vključevala, prav tako pa ne načrtujejo ločenih sporazumov o sodelovanju.

Odzivi na prejeta vsebinska izhodišča so za zdaj previdni, a večinoma konstruktivni. Tina Bregant iz SLS je gradiva ocenila kot ustrezna in napovedala podrobnejša usklajevanja v prihodnjem tednu, podobno potrditev so podali tudi v stranki Demokrati. Po drugi strani v stranki Fokus trdijo, da dokumentov še niso prejeli, a pričakujejo enakopravno obravnavo v pogajalskem procesu. Janša ob tem opozarja, da SDS izziva sestavljanja vlade še ni dokončno sprejela, saj želijo najprej preveriti, ali imajo na voljo primerno opremo za soočanje z zahtevnimi razmerami v državi.

Arhiv.

V javnosti so medtem že zakrožile prve kadrovske križanke, ki predvidevajo razporeditev resorjev med najverjetnejše partnerje. Jernej Vrtovec se omenja kot kandidat za infrastrukturni resor, medtem ko bi Anže Logar lahko prevzel vodenje področja gospodarstva, dela in športa. Specifična mesta naj bi pripadla tudi predstavnikom SLS in Fokusa, medtem ko bi se na finančno ministrstvo lahko vrnil Andrej Šircelj. Vpletene stranke kljub temu poudarjajo, da so kadrovske zasedbe trenutno drugotnega pomena, saj je prioriteta uskladitev vsebinskih podlag za delovanje prihodnje ekipe.

Napoved dneva se osredotoča na priprave parlamentarnih služb za torkovo izredno sejo, kjer bo predsednica republike uradno seznanila poslance, da ne bo predlagala mandatarja. Ta formalni akt je ključen za zagon 14-dnevnega roka, v katerem se bodo morale stranke dokončno izreči o podpori Janezu Janši oziroma morebitnemu drugemu kandidatu, kar bo določilo smer prihodnjega političnega razvoja.

Vprašanje ostaja, ali bodo stranke, ki so podprle spremembe zakona o vladi, uspele najti dovolj stičnih točk za trdno politično zavezništvo s 46 glasovi podpore. Bo Janši uspelo prepričati dovolj partnerjev za vstop v drugi krog glasovanja, ali pa nas čaka nadaljnja politična nestabilnost? Razplet bo v veliki meri odvisen od pripravljenosti na kompromise pri ključnih reformah in uskladitve vitkejše vladne strukture.