Janez Janša v intervjuju za Radio Ognjišče

Predsednik Slovenske demokratske stranke je pred dnev gostoval v oddaji Pogovor o … na radiu Ognjišče. Z voditeljem Alenom Salihovičem sta se v pogovoru dotaknila številnih aktualnih vprašanj.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na povezavi ali pa v nadaljevanju preberete daljši povzetek.

Omrežnine

Med drugim je predsednik SDS na vprašanje glede cen omrežnin za električno energijo dejal, da se vse prevečkrat dogaja, da vlada ne ve, kaj njihovi zakoni dejansko prinašajo. Glede konkretnega primera je Janez Janša povedal, da je bilo glede omrežnin v javnosti na tisoče opozoril, tudi iz gospodarstva, da lahko višje omrežnine ogrozijo celo obstoj podjetij, pa se je vlada delala gluho. Kot je dejal Janša, gre zdaj za gašenje požara, čeprav smo vedeli, da okoli hodi piroman s prižganimi vžigalicami.

Plačna reforma v javnem sektorju

Na vprašanje voditelja o plačni reformi v javnem sektorju in tem, kaj je v odnosu sindikatov javnega sektorja in vlade zdaj drugače kot v času prejšnjih vlad, je predsednik SDS odgovoril, da je drugače predvsem to, da so sindikati do levih vlad ponavadi benevolentni in dobrohotni. Dejal je, da v konkretnem primeru ne gre za reformo, ampak za popravke plačnega sistema, ter da vlada sodeluje le s sindikati, ki razmišljajo podobno, z ostalimi pa se ne pogovarja. Pri tem je Janša opozoril, da celotni drugi steber zdaj deli usodo Fidesa. Ob tem je dodal, da glavna težava šele prihaja, in sicer koliko bodo ti plačni popravki stali. Povedal je, da gre za obremenitev v višini vsaj milijarde in pol evrov, ki se bo prenesla v naslednji mandat. Težava pa bo nastala tudi zato, ker se s temi popravki ne rešujejo nesorazmerja, temveč se le dvigajo plače. Če vsem dvigneš plače za štiri razrede, nesorazmerja ostanejo.

Padanje podpore vladi

V nadaljevanju je predsednik SDS spregovoril o padanju podpore vladi. Na komentar novinarja, da so v času desnih vlad takšnim padcem sledili pozivi k odstopu, je Janša odgovoril, da je odnos javnosti do vlad tranzicijske levice praviloma drugačen kot do vlad, ki jih sestavi SDS. Opozoril je, da je vladi SDS v preteklem mandatu podpora padala zaradi nepriljubljenih ukrepov, povezanih z omejevanjem širjenja covida-19, in da so takrat politiki kar tekmovali v vlaganju nezaupnic. Janša je poudaril, da zdaj grožnja za predčasno končanje mandata aktualne vlade prihaja prav od tistih, ki so aktualno vlado tudi postavili. Dodal je še, da dlje kot bo vlada vztrajala, težje bodo izvedli še en manever z novim obrazom.

Ustanavljanje novih strank, povolilne koalicije

Glede ustanavljanja novih strank in morebitnih povolilnih koalicij je Janez Janša ponovno poudaril, da Slovenska demokratska stranka nikoli nikogar ni izključevala. Dodal je, da ne pozna primera stranke, ki je nastala v zadnjih 20 letih in se tudi obdržala. Tudi tokrat ne vidi obetov, še posebej za tranzicijsko levico, da bi lahko nastalo kaj trajnega. Opozoril je tudi na medijski monopol, ki je “v Državni zbor sposoben postaviti tudi lutko, ki se celo kampanje ne oglaša”. Glede Anžeta Logarja je Janša dejal, da je bilo že dve leti jasno, da bo ustanovil svojo stranko, ter da se razhodi pač dogajajo. Dodal je, da pri tej zadevi motita dve stvari. Predvsem ni dostojno, da nekdo, ki je kandidiral na listi, kjer je 11 kandidatov zbiralo glasove zanj, ta mandat po razhodu obdrži. Poleg tega se ne drži podpisane izjave, da bo mandat, ki ga je začel na listi matične stranke, tam tudi končal ali pa ga vrnil. To po Janševih besedah kaže na to, koliko je tak podpis vreden in koliko se lahko takšnemu človeku v prihodnosti še zaupa. Predsednik SDS je ob tem spomnil tudi na ime nove stranke Anžeta Logarja. Kot je dejal, ima Slovenska demokratska stranka registrirano tudi ime Demokrati. Dejstvo, da je nekdo dve leti gradil na imenu Platforma sodelovanja, potem pa stranko poimenuje Demokrati, jasno kaže, da gre za poseganje v stranko, katere član je bil.

Patria, odškodninska tožba

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o odškodninski tožbi, ki jo je Janez Janša vložil zoper tožilko in sodnike v zadevi Patria. Predsednik SDS je poudaril, da večina osrednjih medijev glede te teme manipulira. Pojasnil je, da gre za odškodninsko tožbo proti odgovornim, ker ni želel, da se stroškovno breme krivične sodbe, ki je padla s soglasno odločitvijo pretežno levega Ustavnega sodišča, preloži na davkoplačevalce. Zato je vložil tožbo proti tožilki in sodnikom, ki so krivično sodili. Povedal je, da je ob tem pričakoval vsaj pošten proces, a ko je prišlo do obravnave, je sodnica na kranjskem sodišču zavrnila vse predloge za dokazno gradivo. Obravnava je trajala manj kot dve uri, bila je le ena, nato pa so tem petim toženim prisodili ogromne stroške. Janša je ob tem poudaril, da je njegov odvetnik v zadevi Patria, kjer je bilo 52 obravnav na prvi stopnji, nato na Višjem sodišču, dvakrat na Vrhovnem sodišču in dvakrat na Ustavnem sodišču, prejel nižjo odškodnino za stroške, kot je bilo prisojeno omenjenim za manj kot dve uri. »To je slovensko sodstvo,« je poudaril Janša in še enkrat dejal:

»Nisem želel, da davkoplačevalci plačajo za krivo sojenje Branka Masleše, želel sem, da to plača on.«

Grožnje

Voditelj pogovora je nato odprl vprašanje groženj sodnikom, ki so se pojavile na družbenih omrežjih. Janez Janša je to označil kot absurdne obtožbe pravosodne ministrice, da naj bi bile grožnje povezane z njim ali stranko. Dejal je, da so kakršnekoli grožnje z nasiljem vredne vsega obsojanja, in opozoril, da se v času, ko so bile v Ljubljani na trgih transparenti s pozivi »Smrt Janši«, nihče ni oglasil. Ponovno je poudaril, da so grožnje z nasiljem nesprejemljive, vendar za vladajoče očitno le, ko ne gre za levico.

Dražba osebnih predmetov

Janša je nato spregovoril o dražbi osebnih predmetov. Dejal je, da se je za tovrstno zbiranje sredstev odločil, ker bi karkoli drugega poskušali diskreditirati, kar so sicer poskušali tudi v tem primeru. Pojasnil je, da draži osebne predmete, uniforme iz časa prvega mandata ministra za obrambo in vojne za Slovenijo ter nekaj slik iz svoje zasebne zbirke. Če se bo zbralo več sredstev, kot je potrebno za pokritje stroškov krivosodnim sodnikom, bo preostanek denarja namenjen pomoči Zvjezdanu Radonjiću, ki je prav tako žrtev političnega sodnega procesa, ter vsem drugim, ki so v podobni situaciji. Janša je dodal, da je dražba tudi odgovor vsem, ki so mu ponudili pomoč, za kar se jim iskreno zahvaljuje. 

Do spletne dražbe lahko dostopate na tej povezavi.

Na vprašanje novinarja, kako vse te zadeve vplivajo nanj, je Janša odgovoril, da se je prvi postopek proti njemu začel leta 1983. Od takrat je bilo proti njemu sproženih več kot 170 postopkov, ovadb in obtožnic. Dejal je, da sicer noben postopek ni bil tako obsežen kot zadeva Patria, ki je trajala več kot desetletje in njemu ter njegovi družini vzela leta časa. Dodal je, da so v večini primerov ti postopki služili zgolj temu, da so ga zaposlili, čeprav so tisti, ki so jih sprožali, vedeli, da pravno ne bodo uspeli, da na koncu iz vsega ne bo nič. Tudi zadeva Trenta že teče enajsto leto, čeprav gre za trivialno stvar, ki nikoli ne bo prepoznana kot kaznivo dejanje, vendar jemlje dragocen čas. Po Janševih besedah vse to kaže, da Slovenija pravzaprav nima sodstva, obstaja nekaj poštenih sodnikov, ki se trudijo soditi pravično, medtem ko večino sestavlja zavržna kasta, ki uničuje življenja nedolžnih ljudi.

Nova knjiga: Budnica

V intervjuju sta spregovorila tudi o novi knjigi Budnica, ki bo izšla konec meseca in jo je že mogoče prednaročiti. Janez Janša je povedal, da je bila budnica tema že spomladi, ko smo organizirali zborovanje. Pojasnil je, da knjiga združuje aktualne tekste, ki govorijo o tem, kaj je treba storiti, da se Slovenija prebudi in začnemo končno graditi državo, za kakršno smo glasovali na plebiscitu za samostojno Slovenijo. Novinar je ob tem opozoril, da se zdi, da nekateri danes bolj poveličujejo nekdanje režime kot osamosvojitev. Omenil je, da v Državnem zboru trenutno poteka razprava o prepovedi simbolov fašizma in nacizma, ne pa tudi komunizma, in da smo priča prizadevanjem vlade, da bi osamosvojitev razvrednotila. Ob tem je spomnil, da je poslanec Gibanja Svoboda na nedavnem dogodku grobo napadel nekatere, ki so dali življenje za to državo.

Janša je na to odgovoril, da gre za bizarni izpad nekoga, ki s svojim rjavim plaščem in brki dejansko spominja na nek totalitarni režim in da je s tem škodil svoji stranki in opciji, ki ji pripada, saj je ta njegov izbruh jasno povedal, kaj oni dejansko mislijo. Velikokrat se govori o tem, kako se ne da spreminjat zgodovine za nazaj in kot je dejal Janša, se s tem globoko strinja, saj tisti, ki je slovenske domove požigal, ne bo nikoli obveljal kot nekaj dobrega in tisti, ki je slovenske domove in ljudi branil, nikoli ne bo v zgodovini obveljal za nekaj slabega. 

Civilna družba

Glede takoimenovane civilne družbe, ki je v času aktualne vlade zelo vpeta v pripravo zakonodaje in je tudi visoko na vladnih lestvicah tako glede kadrovanj, kot pridobivanja sredstev je predsednik SDS dejal, da gre pri tem za poskus postavljanja vladavine neizvoljenih. V Sloveniji imamo nevladni sektor humanitarne narave, dobrodelne narave in imamo nevladni sektor medsebojne pomoči, kar je legitimna civilna družba. Nihče od njih se še nikoli ni razglašal za ljudstvo, za glas ljudstva, za nekaj, kar je obče od vseh, ampak ponižno opravljajo svojo dobro poslanstvo družbi. Po drugi strani pa imamo kvazi nevladni sektor, ki je način črpanja denarja iz korita, ki ga polnijo davkoplačevalci, po drugi strani pa gre za ustvarjanje paravojske, ki sodeluje v volilnih in referendumskih kampanjah, ki ni podvržena revizijam Računskega sodišča niti prepovedi financiranja iz tujine. Gre za dejanski aparat, ki sodeluje v kampanjah, 90 odstotkov tranzicijske levice, ki jo vedno napolnijo z državnim denarjem, ko so na oblasti. Nekaj tega denarja spravijo v razne tuje levičarske fundacije in ta se potem pred volitvami vrača nazaj. Temu je absolutno treba narediti konec, je poudaril Janša. Prvič zato, ker to kvari sam volilni sistem v Sloveniji in poštene volitve, drugič pa zato, ker gre za enormno krajo denarja, ki ga prispevajo ljudje, ki težko živijo.  

Kako nazaj na pravo pot?

Na vprašanje, kako težko bo stvari postaviti nazaj na pravo pot, je Janez Janša odgovoril, da ima Slovenska demokratska stranka in ostali, ki spadajo v politični pol desne sredine, za razliko od tranzicijske levice, to prednost, da pri nas ne obstaja negativna selekcija: »Smo vedno na udaru, vedno pod kritiko medijev, tudi če delamo dobro se nas kritizira, težko tukaj uspe nekdo, ki je nesposoben, ker še sposobne zatirajo, kar pomeni.  V našem strokovnem svetu je daleč več kvalitetnih kadrov kot v vseh strankah tranzicijske levice, kar pomeni, da kadrovski potencial imamo. Pomembne so še izkušnje, ki jih tudi imamo. Program tudi imamo, ker vemo, kaj se da in kaj ne.  Edina stvar, ki nam manjka za to, da se stvari začnejo obračat na bolje je neka trdna večina v Državnem zboru, ki je desna sredina doslej še nikoli ni imela. Tudi Demosova kolaicija je bila zelo raznobarvna, s strankami ali deli strank, ki so bile precej na levi, pa je bila tista koalicija še najbolj izvorno desnosredinska. Vse ostale naše koalicije so imele vsaj eno levo stranko, ki je bila jeziček na tehtnici in je velikokrat preprečevala, kakše bolj korenite sprmeembe, ki bi bile potrebne«.

Stanje v EU

Ob koncu pogovora sta se dotaknila še situacije v Evropski uniji. Na vprašanje o namigih, da bo SDS izstopila iz Evropske ljudske stranke je predsednik SDS pojasnil, da nove Evropske komisije v tem trenutku še ni, da gre pri imenovanju ključnih ljudi v Evropski komisiji za lakmus, ki bo pokazal ali bo šla naslednja komisija v bolj pravo smer kot prejšnja. Mnogi namreč mislijo, da pod isto predsednico to ni mogoče, Janez Janša pa je na to dejal, da so se razmere v primerjavi s prejšnjim mandatom spremenile v Svetu Evropske unije, kjer imamo danes veliko večino desnih ali desnosredinskih vlad, vsaka pa ima en glas. Drugačno je tudi razmerje sil v Evropskem parlamentu, pri vprašanjih kulturnega boja recimo obstaja desna večina, ne leva, kot v prejšnjem mandatu in to se bo pri mnogih vsebinskih vprašanjih tako ali drugače odrazilo. Tudi v Evropski komisiji bo sestava drugačna, saj so vlade, ki imenujejo komisarje, v večinskem delu Evrope desne ali desnosredinsk, kar bo pri svojem ravnanju morala upoštevati tudi predsednica Evropske komisije. Glede Marte Kos je Janez Janša dejal, da to, da nekdo s takšnim nahrbnikom postane evropski komisar ni nobena garancija, da bo ta mandat takšna oseba tudi dokončala. Po vsem, kar je bilo razkrito na tem zaslišanju je, kot je poudaril Janša, dovolj, da v javnost pride en sam dokument o njeni udbaški preteklosti, pa bo ona bivša komisarka. Glede obstanka SDS v EPP je Janša dejal, da zaradi trenutne situacije SDS ne bo zapuščala EPP, ker je v ozadju ravno nekaj obratnega, kar nekateri razlagajo, saj si EPP tukaj dejansko prizadeva za vzpostavitev večine, ki bo drugačne od tiste, ki je bila v preteklem mandatu. Ali bo to uspelo ali ne, bomo videli, če ne bo uspelo, potem bo EPP na resni preizkušnji in se lahko veliko stvari dogaja: “Članstvo SDS je tukaj najmanj pomembno. Treba je poznat številke, razmerja sil v Evropski uniji, preden dajemo neke končne sodbe”.

ZDA, zmaga Donalda Trumpa

Glede zmage Donalda Trumpa je Janez Janša dejal, da smo bili ob razglasitvi rezulatov in ob tem, da smo na odru lahko ob novo izvoljenemu predsedniku ZDA videli tri Slovence, lahko bili vsi ponosni na to, saj ZDA niso katerakoli država in to, kar se je zgodilo na teh volitvah ni bila kar neka volilna zmaga nekega predsednika: »Šlo je za zgodovinski preobrat, vsaj tako se zadj kaže, stran od tega norega wokeizma in zboljene ideologije, za katero so mnogi verjeli, da je že popolnoma zasedla najpomembnejšo državo na svetu. In to bo imelo pozitivne efekte na celoten svet, pravzaprav je to neka točka, kjer lahko verjamemo ali pa vsaj upamo, da se je začel realen boj za rešitev zahodne civilizacije z vsemi krščanskimi in ostalimi temelji, ki jih imamo. Tudi vse te najave glede programov in kadrovske zasedbe ključnih položajev obetajo mnogo več kot leta 2016, ko je Donald Trump prvič zmagal na ameriških volitvah. In ta panika, ki jo zdaj nekateri širijo tu po Evropi … Če bi ključni ljudje v Evropi poslušali to, kar je Trump govoril v svojem prvem mandatu, da moramo okrepiti lastno obrambo, da moramo prenehati z odvisnostjo od ruskih energetskih virov, da moramo nehati polniti vojaški proračun Vladimirja Putina … Če bi ta streznitev prišla leta 2016 ali 2017, danes ne bi imeli vojne v Ukrajini, tako pa smo mi dejansko financirali rusko soldatesko, ki pobija po naši vzhodni soseščini in tisti, ki so zdaj panični, bi morali najprej pogledati vase in se vprašati, koliko krvi je na njihovih rokah, ker na neka logična opozorila ni bilo odprtih ušes«.

Na vprašanje, ali so ga odzivi medijev in političnih komentatorjev presenetili, je Janša odgovoril: »Ko je Borut Pahor sestavil vlado po tem, ko smo imeli mi za sabo odličen mandat (2004-2008), so vsi rekli, da SDS ne bo nikoli več sestavila vlade, Janša nikoli več ne bo predsednik vlade. Pa smo potem reševali Slovenijo v času finančno gospodarske krize. Pa so spet rekli, nikoli več. Pa smo še tretjič sestavljali vlado. Tako da, na take komentatorje jaz ne dam veliko«.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na povezavi 

A. L.