Vrh zveze NATO v Ankari se je že začel, slovenski predsednik vlade Janez Janša pa je ob tem odprl vprašanje, ki v Sloveniji že dolgo visi v zraku: ali država dovolj resno jemlje lastno varnost. Njegov zapis je bil neposreden, politično oster in usmerjen predvsem v tiste, ki so po njegovem zaveznikom obljubljali eno, doma pa delali drugo.
Slovenija pod lupo zavezništva
Ko se voditelji držav članic zbirajo na vrhu zveze NATO, se ne pogovarjajo le o fotografijah, protokolu in diplomatskih izjavah. V ospredju so zaveze. Denar. Obramba. Varnost. In prav tu je Janez Janša opozoril na slovensko šibko točko.
Na omrežju X je zapisal, da je Slovenija v tem trenutku edina članica zveze NATO, ki ostaja pod dvema odstotkoma BDP, namenjenima za obrambo. Njegovo sporočilo je bilo jasno: to ni več le proračunska vrstica, ampak vprašanje zaupanja. Če država nekaj obljubi zaveznikom, potem pa tega ne izpolni, se odpre neprijetno vprašanje, koliko njena beseda sploh velja.
»Ogrožena je naša lastna varnost«
Janša je ob tem zapisal, da ni ogrožena zgolj kredibilnost Slovenije v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost. To je bistvo njegovega opozorila. Ne gre le za to, kaj si o Sloveniji mislijo v Bruslju, Washingtonu ali na vrhu zveze NATO. Gre za vprašanje, ali je država sposobna poskrbeti zase v svetu, ki postaja vse manj miren in vse manj predvidljiv.
Vojna v Ukrajini je Evropo streznila. Države, ki so leta odlašale z vlaganji v vojsko, danes pospešeno kupujejo opremo, krepijo zaloge, modernizirajo sisteme in iščejo ljudi za svoje obrambne strukture. Slovenija si v takšnem okolju težko privošči držo, da bo za njeno varnost že nekako poskrbel nekdo drug.
Slovenija je v tem trenutku edina članica @NATO, ki ostaja pod 2% BDP, namenjenih za obrambo. Ogrožena ni zgolj kredibilnost

2 hours ago
21








English (US)