Janez Janša napovedal sistemsko ureditev zdravljenja otrok, “zamaške pa naj zbira Jaša Jenull za svoje kolesarje”

V dolgem in dinamičnem pogovoru za podkast Macarol Show je Janez Janša razkril različne plati svojega življenja – od intimnih družinskih trenutkov in osebnih navad do globokih političnih prepričanj in pogleda na prihodnost Slovenije. Uvodoma je povedal, da si zadnji dan brez urnika resnično zapomni le redko – eden takih je bil predlani, ko mu je sojenje v Celju padlo v čas, ko je družina odšla na morje brez njega. Takrat se je znašel v nenavadnem “praznem času”.

Sam pravi, da ga prijatelji najverjetneje opisujejo kot človeka, ki “ima premalo časa”, in dodaja, da je na to stanje že kar navajen. Najbolj ponosen je na to, da se “nadpovprečno trudi”. Strah ga je nazadnje resnično pretresel v gorah, ko je strela udarila le trideset metrov stran, a pravi, da je takih trenutkov v življenju srečal že več, največ v gorah in na vodi.

Glasbeno ozadje za resno delo in ustvarjanje prave atmosfere mu predstavlja Mahler, spanje pa mu uspeva v povprečju štiri do pet ur na noč – sam ceni disciplino, da gre spat okoli desete ure zvečer. Filme redko ponavlja, raje gleda serije skupaj s sinovi, kar je postal njihov družinski ritual komentiranja in pogovora.

Ko se pogovor dotakne Slovenije kot turistične destinacije, Janša postane navdušen. Pravi, da če bi se srečal z Elonom Muskom v dvigalu, mu “verjetno ne bi bilo treba prodajati Slovenije”, ker je vsak tujec, ki enkrat pride, pozitivno presenečen. Najboljša promocija po njegovem ni televizijski oglas, temveč dejansko obiskovanje: Bled, dolina Trente, Piran, Brda, kulinarika Prekmurja ali vinska klet na Štajerskem. Lepote Slovenije bi morali po njegovem “podajati kot diamante, ne kot ceneno bižuterijo“. Primerja nas z Avstrijo, kjer je hotelirstvo že v tretji generaciji družinskih podjetij, in poudarja, da potrebujemo strateški pristop ter tudi tuji kapital, če želimo pospešiti razvoj.

Družinsko življenje opiše kot prostor, kjer je politika dolgo časa ostajala zunaj – do približno šestega ali sedmega razreda otrok ni želel obremenjevati s tem svetom. Na domačem hladilniku visi razpored opravil, sam pa priznava, da je doma mehkejši, kot ga poznajo javno – žena ga celo obtožuje, da je premalo strog. Otroštvo opisuje kot trdo, a ne nesrečno: revščina na majhni kmetiji, srednji otrok med starejšo sestro in mlajšim bratom, vodja otroških iger v vasi. Posebej ganljivo je njegovo razmišljanje o transgeneracijskih ranah – oče je sina krstno poimenoval Janez, a ga je na matičnem uradu vpisal kot Ivana, da bi ga zaščitil pred morebitnimi posledicami. Šele kasneje je razumel, zakaj ima dve imeni.

Foto: zajem zaslona

Politični začetki so bili zaznamovani z zaporom leta 1988 – stavek “oblast ni rezervirana samo za eno stranko” je zadoščal za obsodbo. Danes pravi, da je kljub vsemu hudemu srečal veliko čudovitih ljudi in da je SDS zrasla iz nekaj sto članov na več kot trideset tisoč, v zadnjih mesecih pa so se jim pridružili številni mladi.

O zahodni civilizaciji in cenzuri

Na vprašanje o veri in zahodni civilizaciji odgovori, da je ta zgrajena na edinstveni kombinaciji krščanstva in razsvetljenstva. Deset božjih zapovedi po njegovem predstavlja temelj vsake demokratične družbe – “ne kradi, ne laži, ne ubijaj, spoštuj starše“. Zato meni, da je današnja ustavna zaščita svobode govora v Sloveniji preveč splošna in da potrebujemo natančnejšo definicijo, podobno prvemu amandmaju ameriške ustave.

Eden najmočnejših delov pogovora je njegova kritika cenzure na družbenih omrežjih. Citira vprašanje iz knjige Michaela Knowlesa: “Kdo je tako močan, da lahko ukine profil celo aktualnemu predsedniku največje velevelesile?” Opozarja, da je cenzura na internetu še nevarnejša kot v klasičnih medijih, in da evropska regulativa (DSA) v Bruslju in Ljubljani v resnici uzakonja cenzuro. V Sloveniji po njegovih informacijah fact-checking opravljata Oštro (Anuška Delić) in Spletno oko FDV – obe levi usmerjeni instituciji. Rešitev vidi v močnejši ustavni zaščiti svobode izražanja in v spremembi evropske regulative.

O globoki državi govori brez ovinkov: po osamosvojitvi so na ključnih mestih – sodstvo, banke, institucije – ostali isti ljudje z enako miselnostjo, le da so si nadeli nova imena. Ustavno sodišče po njegovem “leži na levo”, RTV-zakon odloča že 1200 dni, sami sebe pa so razglasili za nesposobne. Če bi razveljavili volitve, bi po njegovem le dobili še hujši rezultat na ponovljenih.

Posebej oster je do financiranja politično usmerjenih nevladnih organizacij iz javnih sredstev. V kontekstu primerjave z zdravstveno oskrbo otrok z redkimi boleznimi in financiranjem mask v času kovida je dejal: “Po volitvah bomo sistemsko do konca, ne na pol, kot so s tem zakonom uredili financiranje zdravljenja vseh otrok, tudi tistih z redkimi boleznimi, zamaške pa naj izbira Jaša Jenull za svoje kolesarje.” S tem ostro namiguje na Jašo Jenulla in protestnike proti njegovi vladi (t. i. kolesarje), ki so v času epidemije množično protestirali proti ukrepom, medtem ko so NVO prejemale javna sredstva. Poudarja, da bi morali denar usmeriti v resnične potrebe, kot je zdravljenje otrok, ne pa v politično aktivne skupine, ki jih povezuje s simboliko kolesarjenja in mask.

Foto: zajem zaslona

Prihodnost vidi v sprostitvi stanovanjske gradnje, javni najemni shemi, kjer najemnina postane obrok kredita, nižjih davkih za privabljanje tujega kapitala in manjši birokraciji. V zdravstvu zahteva ločitev javnega in zasebnega sektorja, denar naj sledi bolniku, posrednike pri nabavah pa je treba odpraviti – sam je v prejšnjem mandatu vzpostavil urad za referenčne cene, ki so ga kasneje ukinili.

Ob koncu se dotakne vojske in sicer si želi močno prostovoljno rezervo po švicarskem vzoru, umetne inteligence, pri čemer pravi, da ga je Grok presenetil in meni, da šolstvo čaka revolucija v naslednjih 10–15 letih. Kar se tiče energetske samooskrbe, je prepričan, da je potrebno pospešiti gradnjo JEK 2. Med kriptovalutami in zlatom trenutno raje izbere zlato.

Pogovor se konča z vprašanjem, po čem bi si želel, da ga spominjajo vnuki, ko enkrat zapusti politiko. Odgovor ostane odprt, a v zraku visi jasno sporočilo: narediti je hotel čim več za Slovenijo, ki bo znala ceniti svoje diamante in jih tudi ustrezno brusiti.

Celoten pogovor si oglejte v nadaljevanju:

T. B.