Janez Janša: “Iskali smo najboljše možne kandidate v okviru kadrov strank, ki sestavljajo koalicijo”

“Matoz je odvetnik mnogih, pa tudi ni edini odvetnik, ki sem ga jaz imel,” je Janša odgovoril na očitke, da je za kandidata za ministra za notranje zadeve imenoval svojega odvetnika Francija Matoza, ki ga je zastopal tudi v zadevi Trenta, v kateri je bil nedavno pravnomočno oproščen. “To je vse čista neumnost, on je predlagan na to mesto, ker je operativno sposoben, ker pozna resor in pač rabimo izkušene ljudi,” je dejal

V vladi ne bo ministra iz kvote SLS, zaradi česar je predsednica stranke Tina Bregant izrazila nezadovoljstvo. Janša je na kritike odvrnil, da če bi veljal ključ “na enega poslanca, eno ministrsko mesto”, potem bi jih morali imeti v vladi 43, od tega bi jih SDS morala imeti 28. Če preračunamo parlamentarna razmerja, pa da je SDS “za to koalicijo žrtvovala kar velik del” kvote, ki bi ji sicer pripadla, je dejal.

Opozoril je tudi, da so NSi, SLS in Fokus ena poslanska skupina, trojček, ki se med sabo usklajuje. “Ne moreš imeti dveh ravni usklajevanja,” je dejal. Po njegovih besedah so opravili tudi pogovore z nekaterimi kandidati, ki so kandidirali na listi trojčka, pod značko SLS, “tudi z dobrimi kandidati, pa tam ni bilo neke enotnosti”. “S tem smo se več ukvarjali kot z vsemi ostalimi, na koncu je pač bilo treba sprejeti odločitev,” je pokomentiral.

Prav tako je spomnil, da je bila kandidatka Monika Kirbiš Rojs, ki se jo pripisuje Fokusu, v strokovnem svetu SDS, bila je tudi državna sekretarka za kohezijo in regionalno politiko v prejšnji Janševi vladi. “Torej tu ni šlo zgolj za to, da je nekdo v neki stranki, ampak smo iskali najboljše možne kandidate v nekem okviru kadrov strank, ki sestavljajo koalicijo,” je dodal.

Dodal pa je tudi, da vlada niso samo ministri, “vlada je mnogo več in prostora je polno, potrebujemo sposobne kadre za različna področja, tako da to jokanje, ‘mi pa nismo zraven’, je malo preuranjeno,” je dejal.

Čeprav bodo vlado sestavljale tri liste, ki same nimajo 46 glasov, navaja, da vlada, če bo v četrtek potrjena, ne bo manjšinska. Če pa pride do takšne situacije kot so jo imeli v času prejšnje vlade (borba za vsak glas v parlamentu zaradi manjšinske vlade), pa bodo predčasne volitve.

Na vprašanje voditelja Borisa Tomašiča, kakšna bo Slovenija čez štiri leta, pa je dejal, da si bodo prizadevali, “da bo bolj varna, bolj bogata, z več blaginje, da bomo bolj enaki pred zakonom, da bodo isti ali pa vsaj približno isti vatli veljali za vse in da bomo lahko rekli, da smo delali na tem, da bo našim zanamcem bolje, kot je bilo nam”.

Glede tega, če bodo čakalne vrste v zdravstvu krajše, dolgotrajna oskrba začela delovati, mladi pa bodo prišli do stanovanj, je dejal, da tudi to, a da “nič ni možno čez noč in nič ne obljubljamo čez noč”.

Želi si, “da bi imeli dovolj miru”, da vse te stvari uresničijo. “Želim si vlade, ki bo dolgočasna in v kateri se bo veliko delalo, ne da bi to dvigovalo veliko prahu, in da se bo ključna politična bitka, ki v demokraciji, če je ta normalna, vedno poteka, bila v parlamentu in bo po teh bitkah izglasovana prava stvar”. “Da se bo po štirih letih vedelo v svetu, kdo je bil predsednik slovenske vlade, da bo Slovenija imela nek ugled in se bodo lažje odpirala vrata tam, kjer jih je treba odpirati,” je še med drugim dejal.

M. D.