Jana Hartman Krajnc, KITAKOV ŠTUDENT

Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 338, 2025

Piše: Vlasta Črčinovič Krofič

Pri Kulturnem centru Maribor, zavodu za umetniško produkcijo in založništvo, je v zbirki Frontier 338 izšel roman Jane Hartman Krajnc, Kitakov študent, 2025. Grafično zasnovo je prispeval Romeo Štrakl, oblikovanje in prelom je opravil Jakec Herženjak, slika na naslovnici in druge slike so iz arhiva Jane Hartman Krajnc.

Jana Hartman Krajnc, uveljavljena pisateljica in pesnica, je v slovenskem literarnem prostoru prisotna od leta 2000 dalje. Njeno bogato literarno ustvarjanje obsega petnajst romanov, sedem pesniških zbirk, dve knjigi kratke pripovedne proze, dve knjigi sage »Poročni prstan na desni roki« in mladinski roman, napisan v soavtorstvu s sinom Jernejem Tomcem.

Kitakov študent je biografski roman, prepleten z osebno zgodovino in širšo družbeno kroniko, ki osvetljuje življenje družine Kitak. Deloma je roman zgodovinski, saj je avtorica natančno prikazala stoletno zgodovinsko ozadje od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Romanu daje dodano vrednost bogato slikovno gradivo iz osebnega arhiva avtorice.

Protagonist romana je Ivan Kitak, zvedav otrok, rojen v številni družini na majhni kmetiji v Tlakah pri Rogatcu. Oče je bil krojač, mati pa gospodinja. Sina sta poslala v dvojezično utrakvistično šolo pri njegovih osmih letih šele na poziv oblasti. Ivan je bil vesten učenec, ki mu nemščina in drugi premeti, večina predmetov je potekala v nemškem jeziku, niso povzročali nobenih težav. Njegovo nadarjenost je opazil pater Anastazij, ki je poskrbel za fantovo nastanitev in finančno pomoč pri izobraževanju v Celju in kasneje v klasični gimnaziji v Mariboru, vse s ciljem, da bi Ivan postal duhovnik.

Z odraščanjem je postal »Kitakov študent … za duhovniški poklic vedno manj zagret. V šoli se je še vedno pridno učil, saj je stanoval v lemenatu in mu ni bilo treba plačevati … S prijateljema Ámijem in Josijem so bili istega mnenja, da bodo tako dolgo izkoriščali dobroto cerkve, dokler se bo dalo.« (Str. 75)In dalo se je skoraj do mature, ko so prijatelji inscenirali incident, ki se je zaključil z odlogom opravljanja mature v jesenskem roku.

Čeprav sta ga v otroštvu prizadeli mamina in bratova smrt, je bilo Ivanovo življenje izpolnjeno z mnogimi prijetnimi in lepimi doživetji. Po triletni vojaščini je dobil zaposlitev pri železnici v Mariboru, od koder so ga po enem mesecu premestili na odgovorno mesto šefa postaje Voitsberg v bližini Gradca, kjer je spoznal svojo bodočo družico Angelo Indicher. Komaj sta se mlada zakonca »… dobro vživela v zakonsko življenje, že je Ivan dobil dekret v svoji službi, da je premeščen v Maribor.« (Str. 141)V Mariboru sta se oba dobro počutila. Družila sta se s slovenskimi somišljeniki, hodila na plese in številne druge prireditve. Njuno srečo je kalila Angelina bolezen, zaradi katere je kmalu umrla, kar je Ivana globoko prizadelo. Kasneje je na poti na pokopališče spoznal Kristino Rebol, s katero si je ustvaril novo družino v času, ko je Evropo pretresala prva svetovna vojna. Poleg poslovne uspešnosti, z dekreti je bil premeščen na različna zahtevna in ugledna delovna mesta na železnici, kar je terjalo od družine neprestano prilagajanje in selitve, je bil v zakonu s Kristino in hčerkama, Zdenko in Danico, srečen.

Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bil Maribor pod močnim vplivom nemško govorečega prebivalstva, a je narodni preporod z izgradnjo Narodnega doma Slovencem dal nov zagon. Ivan Kitak je bil del tega preporoda. Družil se je in prijateljeval z izobraženci, pomembnimi osebnostmi, med njimi tudi z Rudolfom Maistrom.

Avstro-Ogrska monarhija je leta 2018 razpadla. »Peščica nemških oblastnežev je hotela, da bi bil Maribor nemški, zato so mesto z okolico 30. oktobra razglasili za del nemške Avstrije.« (Str.169)

Ivan Kitak je bil prvi na železnici, ki je dešifriral prvi telegram v slovenskem jeziku, s katerim je sporočal Narodni svet v Ljubljani, da je prevzel vodstvo vseh železnic na slovenskem ozemlju. In nato je Kitak prevzel nadzorstvo nad komunikacijami proti severu, s pojasnilom, da je imenovana narodna vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Str. 170) Naslednji dan, 1. novembra 1918, se je nemški oblasti uprl Rudolf Maister, ki je po uspešni razglasitvi splošne mobilizacije zbral štiri tisoč mož in ustanovil prvo slovensko vojsko. Pri vojaških operacijah je imel Ivan Kitak kot inšpektor železnice pomembno vlogo pri razorožitvi pripadnikov zelene garde, za kar je bil deset let kasneje odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje. (Str. 177)

Druga svetovna vojna je prinesla mnogo gorja in smrti, a Kitakovi so jo nekako prebrodili. Hčerka Danica se je poročila z Ivanom Hartmanom. V zakonu sta se jima rodili dve deklici in deček. Ena izmed hčera je Jana Hartman Krajnc, avtorica tega biografsko-zgodovinskega romana, opomnika pretekle zgodovine, ki dopolnjuje mozaik dogodkov in usod, ki so krojile preteklost Slovencev in slovenstva.