Jakič za STA: V URI Soča primanjkuje predvsem negovalnega kadra (intervju)

Direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča Roman Jakič opozarja, da je kadrovska slika v zavodu zaskrbljujoča, primanjkuje predvsem negovalnega kadra, psihologov in logopedov. Po pol leta vodenja inštituta je v pogovoru za STA ocenil, da so s sodelavci uspeli izboljšati klimo znotraj kolektiva in popraviti poslovni rezultat.

Jakič je vodenje URI Soča prevzel 15. oktobra, njegova začetna naloga pa je bila finančno sanirati primanjkljaj in popraviti slabo klimo med zaposlenimi, ki sta po njegovih besedah nastali zaradi slabega vodenja prejšnjega vodstva.

Meni, da so dobri odnosi med zaposlenimi zelo pomembni, saj je obravnava pacientov v URI Soča celovita in vključuje številne strokovnjake, kot so zdravniki, fizioterapevti, psihologi, logopedi, socialni delavci, negovalno in podporno osebje. Ocenjuje, da se je klima izboljšala, “ker smo uspeli od prvega dne zelo odprto komunicirati z vsemi”.

Kadrovska slika zavoda je sicer slaba. “Primanjkuje 28 medicinskih sester, kar je za rehabilitacijo in za vseh 220 bolniških postelj veliko,” je opozoril. “Moram reči, da se edino pri tem čutim nemočnega, ker niti jaz niti kolegi direktorji bolnišnic ne vemo, kje še pridobiti zlasti negovalni kader,” je dodal.

Poudaril je, da je pritisk na URI Soča zaradi vse starejšega prebivalstva ter pomanjkanja kadra velik. “Zavoljo tega se vrste podaljšujejo,” je opozoril. Najdaljše čakalne dobe imajo na programu celostne rehabilitacije oseb s kronično nerakavo bolečino, kjer pacienti na prvo obravnavo čakajo od dve do tri leta. “In zato bo morala država razmisliti, kako dodatno finančno spodbuditi zaposlovanje zdravstvenega kadra,” je dodal.

Inštitut bi razbremenilo tudi, če bi del programa opravili na primarni ravni. “Zato izvajamo izobraževalne programe za primarni nivo, da bi lahko tam reševali lažje oblike, in da bi nam ostajali najtežji bolniki,” je dodal.

Jakič vseeno meni, da je URI Soča v določeni meri magnet za zaposlene, saj so univerzitetna institucija, kjer je koncentracija znanja o rehabilitaciji največja. Ob tem v zavodu od prevzema funkcije direktorja ni začutil, da bi zdravniška stavka kakorkoli vplivala na obravnavo pacientov.

Prav tako Jakič ne pričakuje težav zaradi nedavno sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri bo sicer DZ zaradi veta odločal še enkrat. Novela med drugim onemogoča javnim zdravstvenim delavcem delo pri čistih zasebnikih, a imata v URI Soča le dva zdravnika dovoljenje za delo drugje. Hkrati imajo malo pogodbenih sodelavcev, trenutno pet upokojenih, štiri psihiatre, enega nevrokirurga in enega fiziatra.

Lani so uspeli popraviti tudi poslovni rezultat, potem ko je imel leta 2023 zavod prvič v 70 letih delovanja izgubo v višini skoraj milijon evrov. Jakič je spomnil, da je tudi lani kazalo, da bodo leto zaključili z izgubo, a da so s kolektivnim pristopom sodelavcev uspeli doseči pozitivni rezultat. Inštitut so tudi likvidnostno sanirali, saj se za plače od marca ne zadolžujejo več.

V letošnjem letu sicer zaradi plačne reforme načrtujejo 2,5 milijona evrov višji strošek dela v primerjavi z letom 2024. Opozoril je, da ne gre le za višje plače, ampak da se bodo med drugim drugače obračunavale ure dežurstev, nekateri pa bodo napredovali na nova delovna mesta. “Malo se bojim, kako bo na koncu leta,” je priznal. Direktor ob tem upa, da bosta pogajalski skupini ugotovili, da je treba prihodkovni del javnih zdravstvenih zavodov za plače zaposlenih popraviti.

Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so uskladili tudi cene storitev, med katerimi so bile ob začetku njegovega mandata nekatere še v tolarjih. Nekatere vrednosti storitev so po besedah Jakiča pravilne, nekatere ne. “Za nekatere je napaka tudi na naši strani. Na primer pri ceni nevromodulacije v izračun stroškov nismo dodali ovrednotenega dela celotnega strokovnega tima,” je opozoril. Ob tem sistematično beležijo storitve, ki jih še ne plačuje ZZZS. Želijo pa si, da bi zavarovalnica pri postavitvi cen storitev upoštevala tudi t. i. medicinsko inflacijo, ker morajo material kupovati na trgu.

Država se po Jakičevih besedah trudi maksimalno pomagati zdravstvenim ustanovam, a imajo zavodi vedno željo po več denarja. “Ko stopiš pred državo ali svojega financerja, moraš imeti jasno sliko, kaj si želiš, kaj so potrebe in to utemeljiti,” je razkril načrt za uspešno pridobivanje sredstev. Spomnil je na posluh države za energetsko sanacijo stavbe URI Soča v višini 12 milijonov evrov, ki so jo financirali tudi iz evropskih sredstev. S pomočjo države načrtujejo tudi adaptacijo lekarne Soča, ki jo je ministrstvo za zdravje že potrdilo.

V URI Soča načrtujejo tudi več drugih investicij, med drugim prizidek stavbe Vrtnica na zemljišču, ki je bilo predmet lastniškega spora z Mestno občino Ljubljana, a so na sodišču dosegli, da gre za pripadajoče zemljišče URI Soča. V zemljiški knjigi je kot tako vpisano od marca letos.

V prvotnem idejnem načrtu je predvideno, da se v prizidek širijo vsi obstoječi oddelki stavbe Vrtnica. To so ambulante, oddelki za rehabilitacijo pacientov po poškodbah in boleznih glave, centralnega živčevja in hrbtenjače, obenem pa bi v prizidek preselili tudi otroški oddelek, ki nujno potrebuje več zmogljivosti. Vrednost investicije z vso opremo ocenjujejo na do 100 milijonov evrov.

Načrtujejo tudi rušenje starega in gradnjo novega objekta za zdravljenje kronične bolečine. Vrednost investicije s celotno opremo je predvidena pri okoli 20 milijonih evrov, zanj pa pridobivajo gradbeno dovoljenje. Jakič načrtuje, da bi lahko gradnjo začeli januarja 2026 in jo končali v dveh letih.

Za ta objekta so izkazali interes, da bi ju vključili v t. i. državni projekt odpornosti – dvojne rabe za vojaške in civilne potrebe. “Moja ideja je, da naredimo osrednji evropski center odličnosti za rehabilitacijo,” je povedal Jakič.

Ob URI Soča pa bo v prihodnosti zrasla nova zasebna bolnišnica, ki jo bo gradil Diagnostični center Bled. V slednjem so že pred časom napovedali, da računajo na sodelovanje z URI Soča, Jaklič pa je povedal, da zanj še niso dogovorjeni.

Prejel je klic direktorja centra Roberta Cuglja, sicer tudi nekdanjega direktorja URI Soča, ki je izrazil željo, da bi se dogovorili o sodelovanju pri izvajanju podpornih dejavnosti, kot sta oskrba s hrano in pranje perila. “Če bi prišlo do dogovora, bi te dejavnosti zaračunavali po komercialnih cenah,” je pojasnil.

Dodal je, da je Diagnostični center Bled kot koncesionar del javnega zdravstva in da bi, če bi prišlo do sodelovanja, v bolnišnici opravljali dejavnosti, ki jih URI Soča sicer koristi v drugih javnih zavodih, kot je diagnostika. “Moja edina skrb so kadri. Bil bi zelo nezadovoljen, če bi prevzemali kadre iz naše ustanove,” je zaključil.