Izzivom kar ni videti konca

2025: izjemno zahtevno leto za prevoznike

Leto 2025 je bilo za številne slovenske prevoznike izjemno zahtevno predvsem zaradi nenadzorovane rasti stroškov dela, obveznih izplačil (kot sta božičnica in zimski regres), povečane administracije in ostre konkurence iz tujine, ki na tenderjih pogosto tekmuje izključno s cenami, pravi Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije.

Mnogi prevozniki zato pričakujejo občutno slabše rezultate, nekateri tudi negativne.

Tudi za leto 2026 napovedi ostajajo zadržane: panoga se bo še naprej soočala s pomanjkanjem delovne sile, davčnimi in birokratskimi obremenitvami ter vplivi geopolitičnih razmer v Evropi, Ukrajini in Rusiji. Posebej izpostavljajo nujnost pospešenega digitalnega razvoja, pri katerem si že leta prizadevajo za sistemsko podporo države, ter izzive zelenega prehoda, kjer slovenska podjetja zaostajajo zaradi visokih cen opreme, pomanjkanja strategije in omejenih finančnih spodbud.

Kaj pravijo v podjetjih?

V nekaj vodilnih slovenskih podjetjih – Pošti Slovenije, Intereuropi in Slovenskih železnicah – smo preverili, kako ocenjujejo trenutno stanje v panogi in kakšna so njihova pričakovanja za leto 2026.

2025: leto izzivov in priložnosti

Leto 2025 je panogi transporta in logistike prineslo različne izzive in priložnosti. Kot pravijo v podjetjih, je povpraševanje ostalo pod pritiskom zaradi makroekonomske upočasnitve, geopolitičnih negotovosti, carinskih omejitev in spreminjajoče se trgovinske regulative. Posledično so se podaljšali tranzitni časi, pojavili izzivi pri zmogljivostih in nihanje cen v oceanskem prevozu, kar je povečalo potrebo po celoviti podpori ponudnikov 3PL (Third-Party Logistics).

Podjetja pravijo, da so zaznala pritisk na povpraševanje in stroške, kar jih je spodbujalo k večji avtomatizaciji in digitalizaciji procesov, uporabi umetne inteligence za optimizacijo transportnih poti in skladiščnih operacij ter k večji osredotočenosti na trajnostne rešitve za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Fleksibilno upravljanje transportnih zmogljivosti je postalo ključno za zagotavljanje celovitih logističnih storitev strankam.

Kljub splošnim pritiskom na Slovenskih železnicah leto ocenjujejo kot relativno uspešno. Ohranili so ključno vlogo kot vezni člen med severnim Jadranom in Srednjo Evropo, čeprav so infrastrukturna dela zmanjšala pretočnost in zaostrila konkurenčni položaj.

Na cestnem transportu je bil čutiti večji pritisk zaradi pomanjkanja voznikov, rasti stroškov dela, vzdrževanja in amortizacije, kar se je z novimi okoljskimi standardi EU odrazilo v višjih stroških storitev.

Velika negotovost v mednarodnem transportu

Na rezultate sektorja so močno vplivali zunanji pritiski in stroškovni dejavniki. Pri vseh treh podjetjih izpostavljajo omejeno gospodarsko rast, geopolitične šoke (vojna v Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu) in carinske vojne. Ti dejavniki so povečali negotovost v mednarodnem transportu ter vplivali na dobavne verige in cene.

Pri cestnem transportu dodatno vplivajo pomanjkanje voznikov ter rast stroškov dela, vzdrževanja, zavarovanj in amortizacije, nova okoljska regulativa in emisijski standardi EU pa dodatno povečujejo stroške. Pri železniškem prometu infrastrukturna dela omejujejo pretočnost in povzročajo dodatne stroške.

2026: stabilizacija, a novi izzivi ostajajo

Po turbulentnem letu 2025 podjetja leto 2026 vidijo kot leto postopne stabilizacije, a z nadaljevanjem pomembnih izzivov. Pošta Slovenije pričakuje zmerno rast povpraševanja zaradi okrevanja evropske industrije in maloprodaje ter umirjanje cen goriv in inflacije, a pomanjkanje kadrov ostaja ključen izziv.

Pri Intereuropi pričakujejo nadaljevanje nestabilnega povpraševanja zaradi gospodarskih in geopolitičnih vplivov, nihanja cen in podaljševanja tranzitnih časov, kar krepi vlogo celovite 3PL podpore. Slovenske železnice leto 2026 povezujejo z dokončevanjem ključnih infrastrukturnih projektov, predvsem drugega tira Divača–Koper, ter z večjo konkurenco in pritiskom na marže.

Upravljanje tveganj kot del strategije

V takšnem okolju postaja upravljanje tveganj ključen del poslovnih strategij. Podjetja se zanašajo na dolgoročno načrtovanje, tehnološka vlaganja in operativno prilagodljivost, ob tem pa krepijo kibernetsko varnost, prilagajajo transportne poti ter vlagajo v vozni park, opremo in digitalne sisteme.

Prihodnje naložbe: tehnologija, infrastruktura in trajnost

Podjetja pričakujejo nadaljnja vlaganja v zmogljivosti, tehnologijo in trajnost. Pošta Slovenije načrtuje širitev paketno-logističnih kapacitet, avtomatizacijo, digitalizacijo in energetsko učinkovitost. Intereuropa bo vlagala v logistične produkte, skladiščne zmogljivosti, IT rešitve in e-commerce. Slovenske železnice pa v nove lokomotive, infrastrukturo, digitalizacijo, kibernetsko varnost in zmanjševanje emisij.

The post Izzivom kar ni videti konca appeared first on Eko Dežela.