Izzivi prihodnje vlade: Zakonodaji s področja kulture mora slediti učinkovito izvajanje

Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi kulture.

V Zasuku, združenju delavcev, ki v kulturno-ustvarjalnem sektorju delujejo kot zunanji izvajalci različnih statusov, so za STA opozorili, da medtem, ko se v predvolilnem obdobju rado predvsem sanja, kaj vse bi se moralo še narediti, bi bilo stanje v sektorju pomembno izboljšano že, če bi bile ustanove, ki ne sledijo obstoječim pravilom, ustrezno sankcionirane.

Ob tem so dodali, da morajo javne kulturne ustanove, skladi in agencije od avgusta lani plačevati vse zunanje izvajalce v skladu z uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, t. i. Zasukovo minimalko, ter se sprašujejo, kako se bo zagotavljal temeljitejši pregled nad izvajanjem tega mehanizma in hitrejše ter učinkovitejše sankcioniranje kršiteljev.

Kot so še dodali, je študija Poligona, neodvisne platforme za razvoj projektov z namenom opolnomočenja samozaposlenih ustvarjalcev in ustvarjalnih skupnosti, o stanju v sektorju za obdobje 2024/25 pokazala, da tretjina delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju vsaj enkrat ni dobila plačila za opravljeno delo, pri kar sedmih od desetih je plačilo vsaj enkrat zamujalo. Glavni neplačniki in zamudniki so bili podjetja, v kar treh od desetih primerov pa so s plačilom zamujali javni zavodi, državne agencije, skladi, občine ali država.

Kljub ustaljenemu prepričanju, da je kulturno-ustvarjalni sektor prilepljen na javna sredstva, je ta, kot je pokazala zadnja študija, le v 8,5 odstotka izdal račune, za katera je prejel javna sredstva. Več kot polovica poslovnih subjektov v letu 2024 tudi ni bila prejemnikov razpisnih sredstev, so ob tem izpostavili v Zasuku.

V sindikatu kulture in narave Glosa pa so opozorili, da bi morala prihodnja vlada učinkovito zagotavljati sredstva za kulturo, komor sodi po njihovem tudi dostojno in še višje financiranje javnih zavodov na področju kulture.

Kot so še navedli za STA, se med drugim zavzemajo za sanacijo podplačanosti strokovnega, tehničnega in organizatorskega kadra v javnih zavodih. Ob tem jih moti, da ima marsikatera ustanova na področju kulture neodgovorno in nekulturno vodenje.

Zagovarjajo tudi dosledno spoštovanje zakona o javni rabi slovenščine ter vztrajajo, da je treba zagotoviti, da bodo avtomobili in vse elektronske komunikacijske naprave, ki se prodajajo na slovenskem trgu, brez izjem znale slovensko. Poskrbeti bi morali tudi, da kvote slovenske glasbe na zasebnih radijskih in televizijskih postajah ne bodo več upadale.

V mandatu nove vlade bodo glede kulture za Gloso ključni tudi poudarki, izhajajoči iz resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031 in spremljajočega akcijskega načrta, kot so izboljšanje pogojev dela in boj proti prekarnosti, zagotavljanje kulturne raznolikosti in vključenosti, skrb za kulturno dediščino ter dosledna kulturno-umetnostna vzgoja od vrtca do univerze. Ob tem so pri Glosi še dodali, da ostajata velika želja in cilj kolektivna pogodba za samozaposlene.