Izvršba na plačo: omejitve določajo, koliko vam mora ostati

Izvršba na plačo omejitve postavlja tudi upnikom. Če imate dolg, vam zato praviloma ne morejo preprosto vzeti celotne mesečne plače. Zakon določa, koliko je mogoče rubiti in koliko denarja mora dolžniku ostati. Pri izračunu pa niso pomembni samo višina plače in znesek dolga, temveč tudi vrsta terjatve in dejstvo, ali dolžnik preživlja otroke oziroma druge osebe.

Ko zaposleni prejme sklep o izvršbi, je eno prvih vprašanj običajno zelo preprosto: koliko moje plače bodo vzeli? Odgovor je nekoliko bolj zapleten, saj izvršba na plačo ne pomeni, da bo vsakemu dolžniku odtegnjen enak odstotek. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa omejitve, katerih namen je preprečiti, da bi dolžnik zaradi izvršbe ostal brez sredstev za osnovno preživljanje.

To je še posebej pomembno v letu 2026, saj se je minimalna plača zvišala. Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026, znaša 1.481,88 evra bruto. Ker so omejitve izvršbe vezane na minimalno plačo, njena sprememba vpliva tudi na zaščiteni znesek pri izvršbi.

Pri izvršbi na plačo mora dolžniku ostati zakonsko zaščiten del dohodka.

Izvršba na plačo omejitve: koliko vam lahko vzamejo?

Pri običajnih denarnih terjatvah zakon določa dve pomembni omejitvi. Na dolžnikove denarne prejemke, ki štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je mogoče poseči do dveh tretjin, vendar mora dolžniku praviloma ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače.

To pomeni, da pravila ni mogoče razumeti preprosto tako, da delodajalec vedno vzame dve tretjini plače. Upoštevati mora tudi zakonsko zaščiteni minimum.

Če bi odtegnitev dveh tretjin povzročila, da bi zaposlenemu ostalo manj od zakonsko zaščitenega zneska, je treba odtegljaj ustrezno zmanjšati. Prav zato so izvršba na plačo omejitve pomembne predvsem za zaposlene z nižjimi mesečnimi prejemki.

Pri minimalni plači za leto 2026 v višini 1.481,88 evra predstavlja 76 odstotkov približno 1.126,23 evra. Gre za zakonsko referenčno mejo, pri dejanskem obračunu pa je treba upoštevati naravo posameznih prejemkov in okoliščine konkretnega primera.

Zakaj vam zaradi izvršbe ne morejo kar vzeti cele plače?

Namen omejitve je jasen. Dolg je treba poplačati, vendar izvršba dolžniku ne sme odvzeti celotnega dohodka, ki ga potrebuje za življenje. Prav zato izvršba na plačo omejitve določa tako, da mora biti del dolžnikovih prejemkov zaščiten pred posegom upnikov.

Zato obstajata dve varovalki. Prva omejuje delež prejemkov, na katere je mogoče poseči, druga pa določa znesek, ki mora dolžniku ostati.

To je pomembno predvsem pri nižjih plačah. Če nekdo prejema dohodek blizu zaščitenega minimuma, je prostor za rubež bistveno manjši kot pri zaposlenem z visoko plačo.

Višja plača pa lahko pomeni večji mesečni odtegljaj, saj je nad zaščitenim minimumom na voljo več sredstev za poplačilo terjatve.

Višina rubeža je odvisna od plače, vrste terjatve in zakonsko zaščitenega minimuma.

Koliko vam mora ostati v letu 2026?

Minimalna plača se je v letu 2026 zvišala na 1.481,88 evra bruto. Ministrstvo za delo je ob določitvi novega zneska navedlo, da to predstavlja približno 1.000 evrov neto, vendar tega podatka ne smemo enačiti z omejitvijo izvršbe.

Ko preverjamo izvršba na plačo omejitve, je zato pomembno uporabiti aktualni znesek minimalne plače za leto 2026. Pri običajni izvršbi ZIZ namreč govori o 76 odstotkih minimalne plače. Pri letošnjem znesku je 76 odstotkov 1.126,23 evra.

Prav zaradi tega je pri spletnih izračunih potrebna previdnost. Če najdete nekaj let star članek o izvršbi na plačo, so lahko navedeni konkretni zneski že zastareli, čeprav osnovno pravilo ostaja podobno.

Primer: kaj se zgodi pri različnih višinah plače?

Predstavljajmo si zaposlenega brez vzdrževanih družinskih članov, proti kateremu teče običajna denarna izvršba.

Če so njegovi prejemki le malo nad zaščiteno mejo, mu ni mogoče avtomatično odvzeti dveh tretjin. Upoštevati je treba znesek, ki mu mora ostati.

Če ima bistveno višje prejemke, je lahko odtegljaj večji, vendar še vedno velja omejitev, da se pri običajni denarni terjatvi lahko poseže največ do dveh tretjin prejemkov.

Zato preprost spletni izračun v slogu »moja plača je 1.500 evrov, koliko mi bodo vzeli« brez dodatnih podatkov ni vedno dovolj. Pomembni so vrsta terjatve, sestava prejemkov in morebitne osebe, ki jih mora dolžnik preživljati.

Če menite, da vam trgajo preveč, je smiselno preveriti obračun in dokumentacijo.

Otroci lahko vplivajo na omejitev izvršbe

Pomembna izjema nastane, kadar dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati. Pri dolžnikih z vzdrževanimi družinskimi člani so lahko izvršba na plačo omejitve drugačne kot pri osebi, ki ne preživlja nikogar.

V takšnem primeru se zaščita lahko poveča za znesek, določen za osebo, ki jo dolžnik preživlja, po merilih zakonodaje o socialnovarstvenih prejemkih.

To pomeni, da položaj zaposlenega brez otrok ni nujno enak položaju zaposlenega, ki mora preživljati enega, dva ali več otrok.

Vendar se na to ne gre zanašati avtomatično. ZIZ določa tudi način dokazovanja upravičenosti do višje omejitve. Dolžnik jo praviloma izkazuje z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi. Če tega na tak način ni mogoče dokazati, zakon omogoča zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe pred sodiščem.

Pri preživnini so pravila strožja

Vsaka izvršba na plačo ni enaka. Posebno pozornost je treba nameniti terjatvam iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti osebe, ki jo je dajala.

Zakon pri teh terjatvah omogoča drugačen poseg v dolžnikove prejemke kot pri običajnem neplačanem kreditu, računu ali drugi denarni obveznosti.

Zato podatek o tem, koliko je mogoče rubiti pri običajnem dolgu, ni mogoče avtomatično uporabiti za preživninsko izvršbo.

Če sklep o izvršbi temelji na preživninski obveznosti, je treba omejitev preveriti posebej glede na določbe, ki veljajo za to vrsto terjatve.

Več izvršb hkrati ne pomeni, da lahko upniki posežejo tudi v zaščiteni del plače.

Nekateri prejemki so pred izvršbo posebej zaščiteni

Pomembna je tudi razlika med omejitvijo izvršbe in izvzetjem iz izvršbe.

Pri omejitvi zakon dovoljuje rubež določenega dela prejemka, preostanek pa je zaščiten. Pri izvzetju pa gre za prejemke, na katere izvršba praviloma sploh ne sme poseči.

ZIZ v 101. členu našteva več takšnih prejemkov. Med njimi so določene oblike socialnih in drugih posebej varovanih prejemkov.

Zato samo dejstvo, da je bil denar nakazan na bančni račun, še ne pomeni, da je avtomatično v celoti na voljo za poplačilo dolga. Pomemben je tudi izvor denarja.

Kaj pa regres, nagrada in drugi prejemki?

Veliko vprašanj se pojavi pri regresu, nagradah in drugih izplačilih poleg redne mesečne plače.

Pri tem ni dovolj pogledati samo imena nakazila. Pomembno je, kako posamezen prejemek obravnava zakon in ali spada med prejemke, za katere veljajo omejitve izvršbe oziroma med prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti.

Tudi novejša sodna praksa potrjuje pomen 76-odstotne omejitve pri prejemkih, ki niso iz izvršbe izvzeti, kadar mesečni prejemki dolžnika ne dosegajo zaščitene meje.

Zato ni varno avtomatično sklepati, da bo določen dodaten prejemek v celoti ostal dolžniku ali da bo v celoti zarubljen.

Pri izračunu omejitve izvršbe lahko pomembno vlogo igrajo tudi otroci in drugi vzdrževani družinski člani.

Kaj se zgodi, če imate več izvršb hkrati?

Več dolgov ne pomeni, da lahko več upnikov vsak zase poseže v zaščiteni del plače.

Zakonske omejitve veljajo tudi takrat, ko je izvršb več. Razlika je predvsem v tem, komu in v kakšnem vrstnem redu se razpoložljivi del prejemkov nakazuje.

To lahko pomeni, da se posamezna terjatev odplačuje dalj časa. Dolžnik lahko zato izvršbo na svoji plačilni listi opaža mesece ali celo leta, zlasti kadar je dolg visok in je mesečni znesek, ki ga je mogoče rubiti, relativno majhen.

Pomembno je tudi, da izvršba sama po sebi ne pomeni, da dolg miruje. Glede na konkretno terjatev lahko na skupni znesek vplivajo tudi obresti in stroški postopka.

Kaj če dobite več plač oziroma prejemkov naenkrat?

Zakon ureja tudi primer, ko dolžnik v enem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev.

Izvrševalec v takem primeru ne sme vsega obravnavati, kot da gre zgolj za dohodek enega meseca. Omejitve mora upoštevati za vsak posamezen mesec, na katerega se prejemki nanašajo.

To je lahko pomembno pri naknadnih izplačilih plače, popravkih obračunov in drugih situacijah, ko delavec na račun naenkrat prejme večji znesek.

Pri izvršbi je dobro preveriti plačilno listo, sklep o izvršbi in dejanski nakazani znesek.

Kaj storiti, če menite, da vam trgajo preveč?

Najprej preverite plačilno listo, sklep o izvršbi in dejanski znesek, ki vam je bil nakazan.

Če preživljate otroka ali drugo osebo, preverite tudi, ali je bila ta okoliščina pri omejitvi izvršbe dejansko upoštevana. Če ni bila, je pomembno, da upravičenost ustrezno izkažete.

Posebej preverite tudi izvor posameznih nakazil. Vsi prejemki namreč niso obravnavani enako.

Če menite, da izvršba posega v zakonsko zaščiteni znesek ali v prejemek, ki je iz izvršbe izvzet, je smiselno ukrepati takoj in zahtevati preveritev konkretnega obračuna.

Ali lahko zaradi izvršbe vsak mesec dobite drugačen znesek plače?

Da. Znesek, ki delavcu po izvršbi dejansko ostane, ni nujno vsak mesec popolnoma enak. Na končno nakazilo lahko vplivajo višina mesečnih prejemkov, dodatki, nadomestila, odsotnosti z dela in druga izplačila. Delodajalec mora pri izvrševanju sklepa upoštevati zakonske omejitve in pravilno določiti del prejemkov, na katerega je mogoče poseči.

To je pomembno predvsem pri zaposlenih, katerih plača se iz meseca v mesec spreminja. Če delavec en mesec zaradi nadur, dodatkov ali drugega razloga prejme več, je lahko višji tudi znesek, namenjen poplačilu dolga. Nasprotno lahko pri nižjih prejemkih zaščitena meja bistveno omeji znesek izvršbe.

Izvršba na plačo omejitve zato ne pomeni nujno enakega mesečnega odtegljaja do dokončnega poplačila dolga. Delavec naj na plačilni listi preveri bruto in neto prejemke, posamezne dodatke ter znesek odtegljaja zaradi izvršbe.

Koristno je tudi spremljati, koliko dolga je še ostalo. Dolžnik namreč ne odplačuje nujno samo prvotne glavnice. K skupnemu znesku se lahko glede na posamezni primer prištejejo obresti in stroški izvršilnega postopka. Zaradi tega lahko izvršba traja dlje, kot bi sklepali samo na podlagi prvotnega zneska dolga.

Pri izvršbi ni pomemben samo dolg, ampak tudi vrsta terjatve in izvor posameznih prejemkov.

Izvršba na plačo omejitve ima tudi leta 2026

Najpomembnejše je vedeti, da izvršba ne pomeni avtomatičnega odvzema celotne plače. Pri običajnih denarnih terjatvah je mogoče poseči največ do dveh tretjin ustreznih prejemkov, hkrati pa mora dolžniku ostati zakonsko zaščiteni minimum.

V letu 2026 je pomemben podatek minimalna plača v višini 1.481,88 evra bruto, saj je nanjo vezana tudi 76-odstotna omejitev iz ZIZ. Položaj je lahko še ugodnejši za dolžnika, ki preživlja otroke ali druge osebe, vendar mora biti takšna okoliščina ustrezno izkazana.

Največja napaka je zato prepričanje, da obstaja en sam znesek, ki velja za vse. Izvršba na plačo omejitve določa glede na vrsto terjatve, višino in vrsto prejemkov ter družinske okoliščine dolžnika. Prav te podrobnosti lahko odločijo, koliko denarja bo po izvršbi dejansko ostalo na računu.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Freepik, fu.gov.si

<p>The post Izvršba na plačo: omejitve določajo, koliko vam mora ostati first appeared on NaDlani.si.</p>