Izšel zbornik spominov na študentsko gibanje in Skupnost študentov

V založništvu Kulturnega društva Mariborska literarna družba ter sozaložništvu Beletrine in Založbe Univerze v Ljubljani je izšel Zbornik o Skupnosti študentov 1968-74, prispevki za novejšo zgodovino. Pripravili so ga z namenom, da bi Skupnost študentov iztrgali pozabi. Nastal je na aktivistični način, značilen za takratno študentsko gibanje.

Nekdanji predsednik Skupnosti študentov in koordinator projekta Lenart Šetinc je na današnji predstavitvi uvodoma povedal, da so se zbornika lotili iz prepričanja, da so vrednote in cilji študentskega gibanja in Skupnosti študentov še danes aktualne. Poleg tega je študentsko gibanje leta 1968 postavilo Slovenijo na svetovni zemljevid vala študentskih protestov, ki so v mnogih državah pokazali na takratno nevzdržno situacijo in na velike socialne probleme. Skupnost študentov in študentsko gibanje sta tudi del demokratizacijskih dogodkov na prehodu iz 60. v 70. leta minulega stoletja.

V zbornik so želeli vključiti čim več analiz, mnenj in pričevanj. K sodelovanju so povabili približno 120 nekdanjih aktivistov študentske organizacije. Zbornik prinaša prispevke 93 avtoric in avtorjev, v njem so objavljene tudi fotografije in dokumenti, ki razgrinjajo skoraj vse pomembnejše študentske misli in akcije. Zbornik je nastal na aktivističen način, avtorji niso prejeli avtorskih honorarjev, tudi uredniški odbor je deloval na entuziastični pogon. Zbornik je izšel v nakladi 600 izvodov, je še pojasnil Šetinc.

Urednik zbornika Tomaža Kšela je povedal, da so prispevke za zbornik že pred izidom v knjižni obliki objavljali v spletni literarni reviji Locutio. To se je izkazalo za koristno, saj so lahko avtorji sproti prebirali prispevke drugih in dopolnjevali svoje. Zbornik je razdeljen v več poglavij. Iz prispevkov v prvem poglavju bralec izve, da so Skupnost študentov ustanovili študentke in študenti sami ter po lastni zamisli. Poglavja so med drugim posvečena tudi mednarodnemu odboru, časopisoma Tribuna in Katedra ter Radiu Študent, študentskemu bivanju in življenju. Zbornik sklene imensko kazalo.

Filozof Mladen Dolar je povedal, da je Skupnosti študentov, ki je nastala na pobudo študentskega gibanja, slednjemu ves čas delovanja nudila legitimacijski okvir. Čeprav je izkušnja samoupravljanja v nekdanji Jugoslaviji dvomljiva, predstavlja nastanek Skupnosti študentov izjemen ali unikaten primer tega, da je samoupravlja res delovalo, ne v skladu s prepričanji in pričakovanji oblasti, ampak temu navkljub. Dolar se spominja, da so odpirali veliko novih tem, prvič se je govorilo o ekologiji, feminizmu, seksualni revoluciji, umetniški avantgardi, najpomembneje pa se mu zdi, da je študentsko gibanje skupaj s Skupnostjo študentov vsak dan širilo meje možnega.

Zgodovinar in recenzent zbornika Zdenko Čepič je opozoril, da zbornik prinaša spomine, spomini pa so vedno subjektivni. Vsak ima namreč pravico do pozabe, molka ali luknje v spominu. Izrazil je upanje, da je v zborniku naštetega čim manj in da bo na podlagi pričujoče publikacije, ki jo sam razume kot enega bistvenih virov za raziskovanje zgodovine študentskega gibanja, nekdo napisal zgodovino študentskega gibanja s poudarkom na Skupnosti študentov.

Direktor Beletrine Mitja Čander je dodal, da je Beletrina zavezana refleksiji študentske organiziranosti in delovanja, saj je porojena iz Študentske založbe, ki pa je nastala “ob koncu njihove zgodbe”. Sam je prepričan, da je bilo to eno najsvetlejših obdobij slovenskega intelektualnega razvoja v 20. stoletju.