Izrisi usod in odnosov med mamami in hčerami

Ženske v temi (Nachtfrauen) je roman avstrijske pisateljice Maje Haderlap, ki je svojo literarno pot začela v slovenskem jeziku, a je potem po zaenkrat na srečo še vedno redkih stopinjah sodobne fluidnosti (jezik ni več identifikacijsko znamenje pripadnosti, na čemer na primer slonita vsa slovenska civilizacijska struktura in obstoj) opustila materinščino in prešla v jezik večine. Tudi njen zadnji roman je napisan v nemščini, tako da je bilo za njegov prenos na odrske deske potrebno zagotoviti prevod. Za to je poskrbel Štefan Vevar, medtem ko je bilo naporno delo dramatizacije v rokah Nine Kuclar Stiković (oskrbela je tudi dramaturško podobo).

Krstno uprizoritev Žensk v temi je SNG Nova Gorica (ponovitve bodo na sporedu do 13. novembra) na svojem malem odru zaupalo režiserki Brini Klampfer Merčnik, ki se je morala soočati s številnimi vozli.

Osrednje dogajanje temelji na obisku hčere Mire pri mami Ani v podjunski vasi na Koroškem v Avstriji. Mira (interpretira jo Medea Novak) sicer živi na Dunaju z Martinom in nima otrok. Je pred težko nalogo, saj mora mamo obvestiti o selitvi iz družinske hiše v dom za starejše, ker bo na mestu hiše nastala mizarska delavnica.

Vse to sproži plaz spominov, ki razpotegne večplasten pripovedni lok od družinske sage do nakazanega političnega in narodnostnega dogajanja na Koroškem, osredotoči pa se predvsem na odnose med materami in hčerkami, na še močno ukoreninjen patriarhalni svet in razgaljanje steretipov, ki so še danes prevladujoči v zaprti in s stisko zaznamovani skupnosti oziroma družbi.

V tem smislu gre za zavezujoč prikaz izseka življenja na področju (prostor manjšine v Avstriji), ki izgublja nekdanje zakoreninjenosti, kar režija imenitno poudarja na realistični sceni Branka Hojnika in s podobami-fotografijami nekdanjega časa, kot da bi šlo za Kersnikove Kmetske slike ali Lovčeve zapiske Turgenjeva.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.