Benjamin Netanjahu je na izraelskih parlamentarnih volitvah s svojim desnim blokom v prednosti, vendar mu to še ne zagotavlja novega mandata. Njegov največji tekmec Gadi Ajzenkot prav tako napoveduje sestavo vlade, odločilno vlogo pa bi lahko odigrale arabske stranke.
Netanjahu v prednosti, vendar brez potrebne večine
Izrael se je po torkovih parlamentarnih volitvah prebudil v politično negotovost. Čeprav delni izidi kažejo, da je desni blok dolgoletnega premierja Benjamina Netanjahuja v prednosti, ostaja ključno vprašanje, ali bo sploh lahko sestavil novo vlado.
Po zadnjih preverjenih delnih podatkih, ko je bilo obdelanih 57,3 odstotka volilnih skrinjic, je Netanjahujev blok dosegal 55 sedežev v 120-članskem knesetu. Opozicijskemu bloku pod vodstvom Gadija Ajzenkota jih je pripadalo 49, arabskim strankam pa 16.
Za sestavo večinske vlade je potrebnih najmanj 61 poslanskih sedežev. Netanjahuju jih tako po trenutnih projekcijah manjka šest.
Ajzenkot zahteva njegov odhod iz politike
Čeprav je Netanjahujev Likud najmočnejša posamezna stranka, njegov politični tekmec Gadi Ajzenkot ne namerava priznati poraza.
Nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske je pred podporniki poudaril, da so volivci glasovali za spremembe. Napovedal je prizadevanja za sestavo nove vlade in Netanjahuja pozval k umiku iz političnega življenja.
Netanjahu na drugi strani vztraja, da Izrael potrebuje močno desničarsko vlado. Poudaril je tudi pomen sodelovanja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, predvsem pri soočanju z Iranom.
Arabske stranke bi lahko odločale o novi vladi
Ena največjih posebnosti letošnjih volitev je okrepljen položaj arabskih strank. Po delnih rezultatih bi lahko skupaj osvojile 16 poslanskih sedežev, medtem ko so jih imele v prejšnjem sklicu parlamenta deset.
Prav ti poslanci bi lahko odločilno vplivali na oblikovanje prihodnje oblasti.
Toda politična računica ni preprosta. Netanjahu sodelovanje z arabskimi strankami zavrača, medtem ko so tudi nekatere opozicijske stranke doslej nasprotovale takšnemu povezovanju.
Po visoki volilni udeležbi sledi negotovost
Torkovih volitev se je udeležilo skoraj 78 odstotkov volilnih upravičencev, kar je približno sedem odstotnih točk več kot leta 2022.
Šlo je za prve izraelske parlamentarne volitve po Hamasovem napadu 7. oktobra 2023 in vojni v Gazi, ki je sledila.
Morebitna nezmožnost oblikovanja večinske koalicije bi lahko pomenila dolgotrajna pogajanja. Po volitvah leta 2022 je Netanjahu za sestavo vlade potreboval 58 dni.
Bo Netanjahu ostal na oblasti tudi brez zmage?
Če nobenemu izmed političnih blokov ne bo uspelo zagotoviti parlamentarne večine, bi Izrael lahko znova zdrsnil v politično blokado.
Takšen razplet bi Netanjahuju omogočil nadaljevanje opravljanja premierske funkcije v začasni vladi, dokler ne bi našli nove politične rešitve.
Dokončni izidi še niso znani, zato se razmerja med strankami lahko spremenijo. Za zdaj pa je jasno predvsem eno: volilna prednost še zdaleč ne pomeni, da bo Netanjahu tudi sestavil naslednjo izraelsko vlado.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
<p>The post Izrael na političnem razpotju: Netanjahu vodi, njegov največji tekmec pa zahteva njegov odhod first appeared on NaDlani.si.</p>

1 hour ago
31










English (US)