Izpraznjena blagajna in milijardni primanjkljaj: poslanci odpirajo račun Golobovi vladi

Medtem ko nova vlada sanira posledice mandata Roberta Goloba, bodo poslanci v tem tednu na odboru za finance razpravljali o neodgovornem upravljanju javnih financ v času njegove vlade. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica so zahtevali izredno sejo, na kateri bodo izpostavili pomanjkanje fiskalne discipline, netransparentno in neracionalno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je proračun pripeljala do roba.

V predlogu za sklic seje predlagatelji opozarjajo na močno rast izdatkov, zastoje pri črpanju evropskih sredstev in zamude pri ključnih projektih. Predlagata dva sklepa: revizijo porabe javnega denarja v času Golobove vlade v roku šestih mesecev ter preučitev zmanjšanja porabe do konca 2026 za izpolnitev maastrichtskih kriterijev.

Predsednik Demokratov Anže Logar je v videoposnetku na družbenem omrežju jasno povzel situacijo: “Golobova vlada nam je pustila izpraznjeno javno blagajno. V poročilu o delu primopredajnega zapisnika tako lahko preberemo, da nam v letu 2026 manjka 16 milijonov evrov, v letu 2027 pa 66 milijonov evrov za projekte, ki so bili že odobreni in za katere v regijah čakajo, da dobijo denar. Namesto, da bi se torej ukvarjali z aktualnimi projekti in načrti za naprej, moramo reševati finančno situacijo, ki nam jo je pustila Golobova vlada.”

pic.twitter.com/MmnnQoe2NL

— Demokrati. (@DemokratiSLO) July 3, 2026

Skupni odhodki štirih blagajn javnega financiranja so v prvih štirih mesecih leta 2026 znašali 10,7 milijarde evrov, kar je za 1,15 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2025. Odhodki državnega proračuna so v prvih petih mesecih 2026 poskočili za 15,6 odstotka, proračunski primanjkljaj pa je dosegel 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka BDP.

Od nastopa vlade Roberta Goloba leta 2022 je opozicija, predvsem SDS, ponavljajoče opozarjala na pomanjkanje fiskalne discipline, neracionalno in netransparentno porabo ter tveganja za dolgoročno vzdržnost proračuna. Te kritike je večkrat podprl tudi Fiskalni svet RS. Kljub temu je vlada nadaljevala z močno rastjo izdatkov, ki je proračun pripeljala do roba in zapravila rezerve v relativno ugodnih gospodarskih razmerah.

Čeprav je Golobova vlada v mandatu uvedla več dodatnih davkov in prispevkov – med drugim tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo – ki še danes ne deluje –  je luknja v proračunu ostala enormna. “Danes mineva eno leto, odkar državljani plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo.Pobrali so že 269 milijonov evrov, po uradnih podatkih pa je bilo februarja dolgotrajne oskrbe uporabnikov na domu le 187.Obljub je bilo veliko, rezultatov pa bistveno premalo. Ljudje plačujejo, storitve pa še vedno ne morejo dobiti,” so opozorili na X v poslanski skupini SDS.

.@Karmen_Furman: ❗️Danes mineva eno leto, odkar državljani plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo.

💸 Pobrali so že 269 milijonov evrov, po uradnih podatkih pa je bilo februarja uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu le 187. 🤷‍♀️

Obljub je bilo veliko, rezultatov pa… pic.twitter.com/l9CszwrBOA

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 1, 2026

Prihodki so kljub novim obremenitvam zaostajali za izdatki, rast očiščenih izdatkov je presegla načrte, plače v javnem sektorju pa so poskočile za 15 odstotkov. Posledica je strukturno nevzdržno stanje javnih financ, ki ga Fiskalni svet opozarja že dlje časa.

Primanjkljaj sektorja država iz 0,9% na 2,5% BDP
Po podatkih Fiskalnega sveta in Statističnega urada RS se je javnofinančni primanjkljaj sektorja država v letu 2025 povečal na približno 1,749 milijarde evrov oziroma 2,5 % BDP (v primerjavi z 0,9 % BDP leta 2024). Rast očiščenih izdatkov je dosegla 8,5 % namesto načrtovanih 5,6 %, javni dolg pa je presegel 60-odstotno mejo BDP in dosegel okoli 65,7 %. Fiskalni svet je v ocenah osnutka Letnega poročila o napredku 2026 jasno opozoril, da so javne finance brez ukrepov nevzdržne in da se kumulativno odstopanje od srednjeročnih ciljev povečuje.

In kot, da to ne bi bilo dovolj, je Golobovo vlado zaznamovalo več odmevnih afer, ki so jih potrdile revizije Računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in drugi organi. Med njimi izstopata afera Litijska 51 (nakup stavbe za 7,7 milijona evrov z nezakonitostmi in pomanjkanjem transparentnosti) ter negospodarni nakup 13.000 prenosnih računalnikov za okoli 6,5 milijona evrov, ki so mesece ležali v skladišču.

V zadnjih dneh mandata je vlada brez ustreznih postopkov namenila 10 milijonov evrov RTV Slovenija. Dodatno so izstopali visoki stroški oglaševanja, podražitve infrastrukturnih projektov ter politični turizem.

Golobova vlada, foto: STA

Eden od vidnih simbolov neodgovorne porabe so bila službena in zasebna potovanja članov vlade.  Nekdanja ministrica Sanja Ajanović Hovnik je na pot v New York porabila okoli 33.000 evrov, vključno z dragimi zasebnimi letali in hoteli. Podobno so na davkoplačevalski račun potovale tudi druge ministrice: Emilija Stojmenova Duh na dogodek na Kitajsko, Urška Klakočar Zupančič z vladnim falconom na Dunaj in nazaj, Dominka Švarc Pipan na zasebnem potovanju plačevala s službeno kartico. Veliko vprašanj pa se pojavlja tudi glede potovanj premierja Roberta Goloba in Tine Gaber Golob.

Ti primeri jasno kažejo širši problem prioritet Golobove vlade: trošenje davkoplačevalskega denarja na reprezentanco in potovanja namesto na učinkovite javne storitve in dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Podatki in revizije nedvoumno kažejo, da je vlada Roberta Goloba javne finance pripeljala do roba in pustila znatno luknjo v državnem proračunu. Močna rast odhodkov, primanjkljaj, ki se je približal maastrichtskim mejam, in številni primeri negospodarne porabe so zapustili novo vlado pred zahtevno sanacijo. Prihodnja razprava na odboru za finance bo priložnost za celovito presojo teh odločitev in določitev ukrepov za vrnitev k fiskalni odgovornosti, se bodo pa prihodnji teden tudi Knovs seznanil s poročilom o nadzoru na policiji glede zadeve Black Cube.

A.H.