Izpostavili so razloge proti sežigalnici odpadkov v Mariboru …

Poročali smo, da so v Mariboru predstavili projekt Energijska izraba odpadkov Maribor. Pol ure pred tem dogodkom pa se je zbralo pred zgradbo, v kateri je bila ta predstavitev tisti, ki so proti gradnji sežigalnice.  Zbrali so se v okviru pobude Maribor proti sežigalnici in obrazložili svoje razloge.

Lah: “Filtracijski sistemi nikoli ne filtrirajo vsega.”

Anja Lah iz pobude Maribor proti sežigalnici je dejala: “Politiki gladko lažejo, ko govorijo, da je sežigalnica “zeleno” rešitev. Sežigalnice se hranijo z odpadki; s tem se zavežemo, da za naslednjih 30 let pozabimo na recikliranje in zmanjševanje števila odpadkov. Sežigalnica nikakor ni kratkoročna rešitev, niti ni nujna rešitev. Gre za milijonsko investicijo, vsaj za naslednjih 30 let. In kdo jo bo plačal? Mi, občanke in občani. Ne samo investicijo; tudi kazni, ker je to okoljsko sporni objekt, bomo plačevali mi. Plačali jo bomo z našim zdravjem, pokasiralo bo pa tudi okolje.”  Nato pa še: “Filtracijski sistemi nikoli ne filtrirajo vsega; v sežigalnicah nastajajo koktejli snovi, ki jih ne moremo predvideti. Sežigalnica bo ogrožala naše zdravje. ” Izpostavila je še: “Ne bomo vaši poskusni zajčki. In ne mislite, da bo škodovalo samo tistim iz Teznega in Tabora. Veter bo raznosil delčke, ki bodo nekje pristali. Po celem mestu. Tudi na Pobrežje, Stražunski gozd, Center, Magdaleno, Novo vas, Košake, Koroška vrata, pa tudi Miklavž, Hoče in tako dalje. Nočemo sežigalnice. Zahtevamo učinkovit mestni sistem za ravnanje z odpadki in ogrevanje, ne pa kurjenje “zelenih” ciljev.”

Anja Lah

Sreš: “Namesto da bi odpravljali vzroke, odstranjujemo posledice.”

Katja Sreš iz Ekologov brez meja pa je v nadaljevanju poudarila: “Ko govorimo o sežigalnici, pogosto slišimo, da gre za “nujno rešitev” problema odpadkov. Toda odpadki niso naravni pojav. Nastajajo zaradi odločitev, ki jih sprejemamo pri načrtovanju izdelkov, proizvodnji, potrošnji in ravnanju z viri. Sežigalnica zato ni rešitev problema, ampak predvsem način, kako se z njim nehamo ukvarjati. Sežig odpadkov je priznanje, da ne vemo več, s kakšnimi izdelki imamo opravka, in da se nočemo soočiti z dejstvom, da nekateri med njimi sploh ne bi smeli biti na trgu. Namesto da bi odpravljali vzroke, odstranjujemo posledice.” Spregovorila je tudi o stroških: “Stroške tega pa nosi družba, skozi okoljsko škodo, zdravstvena tveganja in javne finance. Gre za najdražji način ravnanja z odpadki in enega najdražjih načinov pridobivanja toplote. Omejena slovenska javna sredstva bi morali vlagati v tehnologije, ki bodo relevantne in perspektivne še desetletja, ne pa se za 30 let zavezati k vzdrževanju preteklosti. Sežigalnice so izjemno drage investicije, ki za svoje delovanje potrebujejo stalen dotok odpadkov. Ko enkrat vložimo stotine milijonov evrov v takšno infrastrukturo, se za desetletja zaklenemo v sistem, ki potrebuje odpadke, namesto da bi jih zmanjševal.”

Katja Sreš

Sreš je še dejala: “Alternativa obstaja: manj odpadkov, boljši izdelki, več ponovne uporabe, več popravil, boljše recikliranje, pametnejša raba energije. To niso utopične ideje, ampak smer, ki jo od nas zahtevajo podnebni cilji, evropske politike in zdrava pamet. Vprašanje zato ni, ali potrebujemo sežigalnico. Vprašanje je, ali imamo dovolj poguma, da vlagamo v rešitve prihodnosti, namesto v tehnologije preteklosti.”

Vehover: “Sežigalnice zavirajo ločevanje in recikliranje odpadkov.”

Na tej novinarski konferenci je bil tudi Arne Vehover iz ljubljanske iniciative Kakšno mesto hočemo. Izpostavil je. “Podpiramo boj mariborske skupine proti sežigalnici, v Ljubljani pa se seveda soočamo s podobnimi stvarmi.”  Omenil je, da  bo čez nekaj mesecev novo ministrstvo podelilo koncesije za upravljanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Gre tako za Ljubljano kot Maribor. “Čistega sežiga ni. Sežigalnice so izhod v sili, so drag in umazan način zmanjševanja volumna odpadkov s slabim energetskim izkoristkom. Tudi če uporabljajo najboljše tehnologije filtracije, z izpusti prašnih delcev in toksičnih plinov dodatno onesnažujejo zrak. V filtrih se nabira strupen prah, po sežigu pa ostaja toksičen pepel. Oba sta nevaren odpadek, ki zahtevata poseben način odlaganja. Sežigalnice sežigajo slabo gorljive in kalorično slabe preostanke odpadkov, ki so biološkega ali fosilnega izvora. Zato morajo, če želijo vzdrževati sprejemljive ravni izgorevanja, odpadkom, ki se sežigajo, dodajati bolj kalorične komponente, ki bi jih sicer lahko reciklirali, ali pa omogočati optimalno izgorevanje s pomočjo fosilnih goriv, kot sta plin ali nafta. Uporaba teh goriv je nujno potrebna tudi ob vsakem zagonu ali zaustavitvi sežiga.” Tako meni: “Zato je za rentabilno delovanje smiselno, da sežigalnice delujejo neprekinjeno, kar zahteva konstanten dotok zadostnih količin odpadkov. Tako postajamo družba, ki se na deklarativni ravni prizadeva za zmanjševanje količin odpadkov, a je hkrati od njih odvisna. Sežigalnice zavirajo ločevanje in recikliranje odpadkov.”

Magdič o več alternativnih rešitvah

Spregovoril je tudi Fredi Magdič iz Civilne iniciative Tezno, ki je predstavil možne alternative sežigalnic: “Zavrnitev izgradnje sežigalnice ne pomeni, da Maribor ostane brez rešitve za komunalne odpadke. Nasprotno, saj obstajajo alternative, ki so z vidika zdravja prebivalcev bistveno manj tvegane, hkrati pa so skladne z evropsko zakonodajo in hierarhijo ravnanja z odpadki, ki sežig uvršča šele na predzadnje mesto tik pred odlaganjem. Prvič: preprečevanje nastajanja odpadkov. Najcenejši in najčistejši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane. Z usmerjenimi ukrepi, kot je omejevanje embalaže, spodbujanje brezembalažne prodaje, preprečevanje zavržene hrane in ozaveščanje gospodinjstev ter gospodarstva, je mogoče količino mešanih komunalnih odpadkov občutno zmanjšati že pri viru. To je hkrati prvi in najpomembnejši korak evropske hierarhije ravnanja z odpadki.” Kot drugo alternativo ponuja ponovno uporabo: “Centri ponovne uporabe, popravljalnice in sistemi vračljive embalaže podaljšujejo življenjsko dobo izdelkov in zmanjšujejo tok odpadkov, ki bi sicer končal v obdelavi. Gre za ukrepe z neposrednim lokalnim učinkom, ki ustvarjajo tudi delovna mesta v lokalni skupnosti.” Kot tretjo alternativo pa izpostavlja  izboljšano recikliranje ključnih tokov odpadkov: “Velik del tega, kar danes konča med mešanimi komunalnimi odpadki, je mogoče reciklirati: biološki odpadki, plastika, papir, tekstil in drugi tokovi. Z izboljšanim ločenim zbiranjem, kakovostnejšo sortirno infrastrukturo in doslednim ločevanjem pri viru se preostanek odpadkov, ki sploh potrebuje končno obdelavo, bistveno zmanjša.”

Magdič: Država ali lokalna skupnost bi lahko “z usmerjenimi investicijami v zgornje rešitve v nekaj letih dosegla stanje, ki bi bilo preostalih odpadkov tako malo, da sežigalnica sploh ne bi bila potrebna”.

Omenil je tudi sodobne tehnologije za preostanek odpadkov: “Za preostanek odpadkov, ki ostane po obdelavi in ga ni mogoče reciklirati, že obstajajo tehnologije z znatno manjšim vplivom na okolje kot klasičen sežig: uplinjanje, pretvorba preostanka v zemljevizni plin, piroliza, to je termična razgradnja brez prisotnosti kisika, kemična depolimerizacija, to je razgradnja plastike nazaj v surovine. Te tehnologije ne proizvajajo primerljivih emisij dioksinov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in trdnih delcev, ki so glavni zdravstveni očitek sežigalnicam.” Sam meni, da bi “država ali lokalna skupnost lahko z usmerjenimi investicijami v zgornje rešitve v nekaj letih dosegla stanje, ki bi bilo preostalih odpadkov tako malo, da sežigalnica sploh ne bi bila potrebna. Takšna pot je tudi finančno bolj vzdržna. Sežigalnice so izključene iz ključnih evropskih skladov, na primer sklada za pravični prehod. Niso skladne z uredbo o taksonomiji od leta 2028, najkasneje 2030 pa bodo predvidoma vključene v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi EU ETS, kar bo obratovanje dodatno podražilo, stroške pa bodo na koncu plačali uporabniki. Alternativa torej ni le bolj zdrava, temveč tudi ekonomsko in pravno varnejša izbira”.

The post Izpostavili so razloge proti sežigalnici odpadkov v Mariboru … appeared first on Lokalec.si.