Izobraževanja na daljavo še ne priporočajo: Na Univerzi na Primorskem še vedno čutijo posledice pandemije

Pred petimi leti je ves svet prizadela pandemija, ki jo je povzročil covid-19. Ljudje niso bili pripravljeni na posledice epidemije virusa, ki se je po Zemlji razširil iz kitajskega mesta Wuhan. Za Slovenijo je to pomenilo delno zaprtje države ter prilagoditve in omejitve na številnih področjih. Šolstvo je bilo prav tako primorano spremeniti strukturo poučevanja, saj so morali vodilni najti način, kako nadaljevati s poukom. Na Univerzi na Primorskem ni bilo nič drugače, posledice pa čutijo še dandanes.

Največji izziv, s katerim so se spopadli delavci v šolstvu, je bila nujnost zelo hitre organizacije izobraževanja na daljavo. Predavanja so morali preseliti na splet, kar je pomenilo veliko spremembo tako za zaposlene na fakulteti kot za študente. Nekateri so se hitro znašli v novih razmerah, medtem ko so drugi potrebovali več časa za prilagoditev. 

Nenadoma je bilo potrebno opremiti predavalnice, da je bila oprema primerna za preselitev na računalniški program Zoom, ki so ga poleg programa Teams za predavanja po spletu pretežno uporabljali v vseh slovenskih izobraževalnih ustanovah. Študij je na daljavo potekal del študijskega leta 2019/2020 in celotno študijsko leto 2020/2021. Izobraževalne ustanove so sledile smernicam Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ko so razmere to dopuščale, pa so takoj ponovno začele s študijskim procesom v živo, kot so ga izvajale pred zaprtjem javnega življenja in ga izvajajo tudi sedaj. Na začetku pandemije so zaposleni svoje delo večinoma opravljali od doma. Sčasoma so se postopoma začeli vračati v pisarne po izmeničnem sistemu, dokler se ni delovni proces v celoti preselil nazaj v pisarniško okolje. 

Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit) niso zaznali večjih ovir pri uporabi spletnih platform in osvajanju novih digitalnih veščin, čeprav so se občasno ponavljale tehnične težave, kot sta slaba internetna povezava ter pomanjkanje opreme pri nekaterih študentih. Malce je pri tem pripomogla tudi država, ki je višješolskim in visokošolskim študentom zagotovila določene oblike finančne pomoči, med drugim tudi enkratni solidarnostni krizni dodatek v višini 150 evrov. Kljub temu so se mnogi še vedno soočali s težavami pri dostopu do ustrezne tehnološke opreme, ki je bila nujna za učinkovito izobraževanje na daljavo. 

Predvidevali bi lahko, da se je število nepoštenega opravljanja izpitov povečalo, vendar tega ne gre z gotovostjo trditi. Nekateri izpiti so bili vseeno izvedeni v živo, pri čemer so bila dosledno upoštevana vsa varnostna pravila za preprečevanje širjenja pandemije. Profesorji so vložili veliko energije v prilagajanje gradiv in študijskega procesa, da bi zagotovili čim bolj kakovostno izobraževanje na daljavo. Proces so prilagodili tako, da so študenti dosegli vse predvidene kompetence in da kasneje ne bi prišlo do lukenj v znanju. Ker pa je bilo takšno poučevanje neobičajno, je bilo pomembno dodatno spremljanje napredka študentov in posledično prilagajanje metod dela. 

V prihodnosti na Famnitu ne vidijo možnosti tega, da bi se poučevanje v celoti preselilo na daljavo, saj menijo, da študij v živo zagotavlja najvišjo kakovost izobraževanja: »Neposredna interakcija med študenti in profesorji, možnost sodelovanja pri diskusijah ter praktično delo so ključni elementi učinkovitega učenja, ki jih študij po spletu ne more v celoti nadomestiti. Bolj realna in smiselna rešitev se zdi hibridni model, ki omogoča kombinacijo klasičnega študija in uporabe sodobnih digitalnih orodij za večjo prilagodljivost študentom.« 

Za uspešno izvajanje hibridnega modela bi bilo sicer potrebno izboljšati digitalno infrastrukturo, prilagoditi učne metode in razviti učinkovite načine preverjanja znanja na daljavo. »Sistem se je moral v času pandemije hitro prilagoditi in pri tem smo se odzvali najboljše, kar smo se lahko. Ena izmed vidnih posledic je povečana uporaba Zoom sestankov, saj smo se v tem obdobju navadili na ta način komunikacije. To zdaj vidimo kot pozitivno spremembo, saj nam omogoča večjo učinkovitost pri organizaciji dela,« so odgovorili na UP Famnit. 

Uvajanje najnovejših tehnologij in računalniških pripomočkov se na številnih področjih kaže kot izvrstna pridobitev, v šolstvu pa bo na popolno prevlado nad starim načinom poučevanja potrebno še malce počakati.

Andraž Velkavrh