Izlet na avstrijsko koroško – po sledeh Karantanije

Avstrijska Koroška je južni del Avstrije, tam okoli Celovca. Tisti del, ki bi lahko bil tudi naš, če bi bila zgodovina malo drugačna … Vsekakor pa ima ta del Avstrije veliko za Slovenijo in Slovence pomembnih ostankov. Predvsem je bila na tem področju nekoč Karantanija, ki velja za prvo državno tvorbo Slovencev. Torej, izlet čez mejo, po sledeh Karantanije, je odlična ideja za vikend izlet (enodnevni ali večdnevni). Midva sva ga opravila večkrat, nazadnje konec novembra, zato so fotografije posnete v precej turobnem vremenu. Se oproščam vnaprej.

Ikona Avstrijske Koroške – cerkev Gospa Sveta (Maria Saal)

Uvod – malo o Karantaniji

Karantanija je bila ena prvih znanih slovanskih državnih tvorb v Vzhodnih Alpah, ki je obstajala približno od 7. do 9. stoletja. Nastala je po naselitvi Slovanov na območje današnje južne Avstrije in severne Slovenije. Obsegala je velik del današnje avstrijske Koroške, pa tudi dele Slovenije in severne Italije. Njena posebnost je bila posebna oblika ustoličevanja knezov, ki je potekala v slovenskem jeziku – kar jo dela še bolj pomembno za slovensko zgodovino. Največ ostankov Karantanije najdemo na področju današnje Avstrijske Koroške in tako postane skok čez mejo super priložnost za malo spoznavanja z zgodovino, potem pa dodamo zraven še kakšno zabavno stvar (recimo razgledni stolp ali Minimundus) in imamo popoln izlet.

Avstrijska Koroška – kaj si pogledati?

Knežji kamen

Knežji kamen je glavna znamenitost Avstrijske Koroške in tudi najpomembnejši ostanek Karantanije. Kot že ime pove, so na knežjem kamnu ustoličevali karantanske kneze. Ampak dejansko tega prestola niso izdelali Karantanci, pač pa so uporabili ostanek rimskega stebra iz bližnjega (nekdanjega) rimskega mesta Virunum. Nekoč, ko je bil še v uporabi, je steber stal v Krnskem gradu, kjer je bil sedež karantanskih knezov, danes pa je shranjen v Celovcu, v deželnem dvorcu. V začetku 21. stoletja je bil ta kamen kar konkreten kamen spotike med Slovenijo in Avstrijo (predvsem Koroško). Slovenija je recimo želela imeti knežji kamen recimo na svojih evro kovancih, Avstrija je temu nasprotovala. Kakorkoli že, knežji kamen je na evro kovancih za 2 centa, je pa v lasti Avstrijske Koroške.

Krnski grad / Karnburg

Krnski grad (nemško Karnburg) je bilo politično središče nekdanje Karantanije. Tu naj bi imel sedež prvi karantanski knez, območje pa je bilo ključno za upravljanje kneževine. Tu so tudi ustoličevali karantanske kneze. Grad stoji na vzpetini nad Gosposvetskim poljem in od tod se odpira lep razgled na to ravnino spodaj. Danes je sicer od gradu ostalo bore malo, le cerkev in nekaj stebrov.

Vojvodski prestol

Vojvodski prestol je kamnita struktura, ki stoji na Gosposvetskem polju, nekako med stolnico Gospe Svete in Krnskim gradom. To ni nek blazno bogat in okrašen prestol, pač pa preprosta kamnita struktura, postavljena v obliko prestola. Tudi za to so uporabili ostanke rimskega mesta Virunum. Zanimivo je, da ima vojvodski prestol dva sedeža. Eden gleda proti vzhodu, drugi proti zahodu. Tu je potekal zadnji del ustoličevanja novega kneza/vojvodo in sicer tu je novoustoličeni knez delil fevde vazalom. Karantanski knez je sedel na sedežu, ki gleda proti vzhodu, goriški grof pa proti zahodu – kamor je delil svoje palatinske fevde. Malo komplicirano tole zveni, saj vem. Tudi tisti časi do bili komplicirani oz. niso najbolje dokumentirani in poznani.

Kakorkoli, vojvodski prestol danes stoji na prostem, ograjen z ograjo in je na ogled vsakomur. V neposredni bližini pa je že večkrat omenjeno rimsko mesto Virunum oz. kar je od njega ostalo. Tudi vredno kratkega obiska.

Gospa Sveta / Maria Saal

Gospa Sveta, po nemško Maria Saal je kraj na Gosposvetskem polju. Za Karantanijo je najpomembnejša tamkajšnja cerkev, cerkev Marijinega vnebovzetja, oz. Dom zu Maria Saal. Velja za eno najstarejših cerkva v regiji in pomembno cerkveno središče že v času Karantanije. V cerkvi je tudi grob sv. Modesta, svetnika, ki je bil ključen pri pokristjanjevanju Slovanov na tem področju. Pa tudi sicer je to zelo lepa cerkev iz 13. stoletja v romanskem slogu, z baročnim oltarjem. Ob cerkvi stoji še Oktagon ali Sveti grob, zanimiva 8-kotna stavba ter še nekaj drugih poslopij z zgodovinsko vrednostjo.

Samostan v Krki / Gurk

Samostan v Krki (mesto Gurk v nemščini in nima veze z našo reko Krko) je še malo bolj proti severu in ni direktno povezan s Karantanijo. Je pa povezan s Slovenijo oz. Slovenci. Cerkev in samostan je namreč dala postaviti sv. Hema Krška (znana tudi kot sv. Ema), ki je bila rojena v Sloveniji, najverjetneje na gradu Pilštajn na Kozjanskem sicer avstrijski plemiški družini. Njena družina je imela v lasti številne posesti na današnjem Kozjanskem in seveda tudi daleč naokoli (vključno z Avstrijsko Koroško). Ona je dala postaviti tudi cerkev v Krki in samostan ob njej. Če pridete sem na izlet, si ne pozabite ogledati kripte stoterih stebrov. To je spodnji del cerkve, kjer je res okoli sto stebrov, v njej pa je tudi grob sv. Eme oz. Heme. Res vredno ogleda.

Prekrasen samostan v Krki (Gurk)

Grad Ostrovica / Hochosterwitz

Tudi tole ni več direktno povezano s Karantanijo, saj je bil grad zgrajen kasneje. Ampak ker je v bližini, ga je vredno omeniti. Grad Hochosterwitz oz Ostrovica stoji na vzpetini in se ga vidi že od daleč. Najbolj zanimiva stvar pri tem gradu je 14 obrambnih vrat na poti do samega gradu. Tako so se prebivalci lahko res učinkovito branili pred napadalci, saj so imeli kar 14 možnosti, da jim preprečijo vstop v grad. Vsaka vrata imajo svoje ime in svoj edinstven izgled. Predstavljajte si, da je na poti od ravnine spodaj pa do vrha vzpetine, kjer stoji grad, 14 stolpov. Vsak stolp ima vrata, nad njimi pa številne line, okna in balkončke, od koder so prišleke lahko opazovali ali pa jim poskušali onemogočiti pot naprej.

Razgledni stolp na Jedvovci / Pyramidenkogel

Na vzpetini na JZ strani Vrbskega jezera stoji razgledni stolp Pyramidenkogel. V višino meri kar 100m, narejen pa je iz lesa. To dvoje skupaj pomeni, da je to najvišji leseni stolp na svetu. Predvsem pa je zanimiv zaradi razgledov, ki jih ponuja na Vrbsko jezero, Gosposvetsko polje in Karavanke (ter seveda vse vmes). Omeniti velja le, da se za stolp zaračunava vstopnina, ki niti ni nizka.

Pyramidenkogel – razgledni stolp ob Vrbskem jezeru

Minimundus

Ok, tole pa sploh ni več povezano s Karantanijo, ampak če boste imeli preveč časa tekom izleta po Avstrijski Koroški, lahko skočite še v Minimundus. Gre za neke vrste zabaviščni park (no, čeprav ravno vlakcev smrti in podobnih stvari nimajo), kjer si lahko ogledate miniature znamenitosti z vsega sveta. Govorim o svetovno znanih stavbah, kipih in podobno. Recimo Sydneyska opera, Eifflov stolp, kip svobode, katedrala v Brasilii in še veliko drugega.

Vrbsko jezero / Wörthersee

Za zaključek izleta pa bo verjetno prijalo malo sprostitve. Avstrijska Koroška ima eno ogromno jezero – Vrbsko jezero. Težava je le v tem, da ni javnih plaž, vse je privatizirano. Torej nam ne preostane drugega, kot da plačamo vstopnino za plažo, ali pa najdemo kakšen ne najbolj prikladen vstop v jezero ob cesti. Da se, ampak je samo za skok v vodo, ne pa za poležavanje ob jezeru. 

Ob jezeru, na polotoku, ki štrli v jezero stoji tudi ikonična cerkvica Maria Wörth, ki je na vseh razglednicah. Čeprav bi rekla, da ni nič tako zelo posebnega