Iz globin Mediterana: Najgloblje evropsko smetišče

Nimfa po imenu Calypso je v grški mitologiji znana tudi po tem, da je na svojem otoku več let zadrževala slavnega junaka Odiseja. Po njej so poimenovali najgljobljo točko Sredozemskega morja, a tam danes ne boste našli nobene sledi o mitološkem junaku – tam so zdaj »ujeti« le ogromni kupi smeti.

V raziskavi, ki jo je objavila revija Marine Pollution Bulletin, so znanstveniki namreč potrdili obsežno onesnaženje z odvečno plastiko na območju podvodnega jarka Calypso. Ta se nahaja v Jonskem morju, 60 kilometrov stran od zahodne obale Peloponeškega polotoka in dobrih pet kilometrov pod vodno gladino. Dolg je skoraj dvajset in širok pet kilometrov, doslej pa je veljal za odmaknjeno območje, kamor človeška »navlaka« v obliki plastike in drugih smeti še ni prodrla.

Znanstveniki so se na dno jarka spustili s pomočjo posebne globinske podmornice Limiting Factor, tam pa jih je dočakalo pravcato človeško smetišče, med drugim na tisoče plastičnih vrečk, steklenic, tetrapakov in pločevink. Dr. Miquel Canals, eden vodilnih svetovnih pomorskih raziskovalcev, je pojasnil, da to »smetišče« ni le obstranska posledica občasnega odmetavanja smeti, ampak da je krivcev za stanje več: »Odpadki na območje prihajajo z večih virov, morskih in zemeljskih, ki vključujejo potovanja smeti na dolgih razdaljah preko oceanskih tokov in neposredno odlaganje smeti v morje. Nekateri odpadki namreč prihajajo neposredno z bližine obale, nekateri pa z zelo oddaljenih območij.« Ekipa znanstvenikov je ugotovila tudi pomenljivo povezavo med nahajališči odpadkov in ladijskimi potmi, saj so »vrste vreč, polnih smeti« pogosto našli paralelno z njimi. Problematično je tudi to, da se na morskem dnu v velikih gručah zbrane smeti tam zataknejo in tako ostanejo še dolgo časa, še posebej v globljih kotanjah ali jarkih, od koder jih morski tokovi ne morejo spraviti. Canals opozarja, da je onesnaževanje morskega dna hud problem, a se »skriva pod gladino vode in torej ni viden – a to še ne pomeni, da problema ni. Mirno lahko rečemo, da ni »čist« niti en del dna Sredozemskega morja.« Canals je ob tem vse pristojne pozval, da se čim prej lotijo problema onesnaževanja, kar pa je za Sredozemsko morje z zelo gostim pomorskim prometom in obsežnim ribolovom precejšen izziv.

Na hudo onesnaženost celotnega območja s plastičnimi odpadki je ob svetovnem dnevu varstva okolja (5. junij) opozorila tudi Unija za Sredozemlje (UFM). Organizacija s sedežem v Barceloni, ki se zavzema za pobude trajnostnega modrega gospodarstva, vključuje pa 43 držav, je stanje slikovito, a enostavno, opisala z besedami, da bo čez 25 let v morju več plastike kot rib, če se ravnanje z odpadki ne bo korenito izboljšalo. Sredozemsko morje je eno s plastiko najbolj onesnaženih območij na svetu, vsako leto pa se faktor proizvodnje plastike poveča za približno štiri odstotke. Tako ni čudno, da že zdaj vsak dan vanj odvržemo okoli 730 ton plastičnih odpadkov.

Kopičenje onesnaženja v Sredozemskem morju, ki ga povzroča predvsem kombinacija visoke gostote obalnega prebivalstva, množičnega turizma in omejene izmenjave vode v polzaprti strukturi morja, predstavlja zelo resna ekološka, javnozdravstvena in socialno-ekonomska tveganja, katerih učinke še vedno preučujejo, opozarja UFM. »Poskusi boja proti tej kritični situaciji, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, se morajo zato osredotočiti na spodbujanje politik krožnega gospodarstva, ki zmanjšujejo uporabo plastike in dajejo prednost uporabi biorazgradljivih in bolj trpežnih plastičnih alternativ,« so še dodali.

Nejc Bahor