Italijanski krofi in druge dobrote: Pozabite na klasiko, te pustne recepte boste pekli celo leto

Beneški karneval

Beneški karneval je nedvomno čas, ko maska izbriše razredne razlike. Velja za najbolj znan italijanski karneval. Njegove korenine segajo v 11. stoletje, svoj vrhunec pa je dosegel v 18. stoletju, ko je trajal več mesecev. Bistvo beneških mask ni bilo le praznovanje, temveč anonimnost. Pod masko je bil berač lahko plemič in služabnik je lahko dvoril kraljični.

Najbolj prepoznaven dogodek je Volo dell’Angelo (Let angela), ko se izbrana mladenka v razkošni obleki spusti z zvonika bazilike sv. Marka na trg pod njo. V Benetkah se ne boste srečali s hrupnimi poki, temveč z mističnostjo, svilo in eleganco. A ko stopite v katero izmed beneških slaščičarn (pasticceria), se eleganca umakne prvinskemu užitku v sladkorju.

Boj z oranžami

Če so Benetke elegantne, je mestece Ivrea na severu Italije popolnoma podivjano. Tam poteka slavna Battaglia delle Arance ali bitka z oranžami (pomarančami). Gre za največji boj s hrano v Italiji, kjer se ekipe na tleh borijo proti ekipam na vozovih, njihovo orožje pa so tone in tone pomaranč.

Tradicija simbolizira upor ljudstva proti tiranu. Čeprav so po bitki ulice dobesedno prekrite z oranžno kašo in vsi udeleženci dišijo po citrusih, je to eden najbolj obiskanih dogodkov, ki pokaže temperament italijanskega pusta: je hrupen, kaotičen in neverjetno zabaven.

Krof: Več kot le ena sladica

Če boste v Italiji iskali naš krof, boste hitro ugotovili, da Italijani niso ostali le pri enem receptu. Vsaka regija ima svojo različico, ki se bori za naziv najboljše.

1. Bomboloni: Toskanski “bombni” užitek

Bomboloni so tisto, kar bi večina turistov zamenjala za krof, a so v resnici veliko več. Ime so dobili po svoji obliki, ki spominja na majhno bombico (bomba).

V čem je razlika? Bomboloni so narejeni iz zelo mehkega kvašenega testa in, za razliko od naših krofov, nimajo “venčka”. Ko so ocvrti, jih povaljajo v kristalnem sladkorju, nato pa jih napolnijo z vrha. Najbolj tipično polnilo je crema pasticcera (bogata slaščičarska krema z vanilijo), čeprav so v Firencah popularni tudi prazni.

2. Krapfen: Avstrijski vpliv na severu

V regijah, kot sta Južna Tirolska in Trentinsko, boste našli Krapfen. Ti so praktično identični našim krofom in avstrijskim krafnom. Polnjeni so z marelično marmelado in posuti s sladkorjem v prahu. To je dokaz, kako so se kulinarične poti v zgodovini prepletale.

3. Frittelle Veneziane: Kraljice Benetk

Če ste v Benetkah, pozabite na vse ostalo in poiščite Fritole. To so beneške miške, ki veljajo za nacionalno sladico Beneške republike. V zgodovini so jih prodajali fritoleri na posebnih lesenih stojnicah.

Posebnost: Testo vsebuje rozine in pinjole (kar je zelo značilno za beneško kuhinjo), včasih pa so polnjene tudi z jabolki ali kremo. So manjše od krofov in neverjetno zasvojljive.

Ime so dobile po svoji velikosti in obliki, ki spominja na kostanj (castagna). To so majhne ocvrte kroglice, ki so zunaj hrustljave, znotraj pa mehke. Recepti se razlikujejo: nekatere so narejene s kvasom, druge s pecilnim praškom, pogosto pa jim dodajo liker, kot je anisette ali rum, da testo lepše zadiši.

Chiacchiere: Sladica tisočerih imen

Če boste med pustom potovali po Italiji, boste v vsaki pekarni videli kupe tankih, hrustljavih, ocvrtih lističev testa, posutih s sladkorjem. To so njihovi flancati. Zanimivo je, da imajo v vsaki regiji drugo ime:

• Lombardija – Chiacchiere (kar pomeni “klepetanje” – morda zato, ker so tako lahki, da jih lahko jéš med klepetom).
• Rim – Frappe.
• Toskana – Cenci (“krpe”).
• Piemonto – Bugie (“laži”).

Kljub različnim imenom je bistvo enako: krhko testo z dodatkom belega vina ali grappe, ocvrto do mehurčkaste popolnosti. Danes jih v duhu zdrave prehrane pogosto pečejo tudi v pečici, a pravi Italijan vam bo povedal, da brez cvrtja ni pravega karnevala.