Italijanske plače ne dohajajo rasti cen

Cene v Italiji so oktobra znova pospešile. Po oceni Nacionalnega statističnega inštituta Istat je bila oktobra letna inflacija 5,4-odstotna, medtem ko je septembra znašala 4,2 odstotka. Gre za najvišjo raven po avgustu 2023.

Glavni razlog za tolikšen skok je energija, saj so bili energetski proizvodi oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka. Še posebej izrazito so se podražili energenti v sistemu reguliranih oziroma zaščitenih cen, kjer pogoje dobave za ranljive odjemalce določa energetski regulator ARERA. Pri njih je medletna rast cen poskočila s 25,8 na 59,5 odstotka. Dražji so tudi sveža hrana in prevozne storitve. Istat ob tem opozarja, da na energetske cene še naprej vplivajo mednarodne geopolitične napetosti. Podražitve energije pa se prek prevoza, proizvodnje in distribucije vse bolj prelivajo tudi v druge cene.

Tudi osnovna inflacija, ki ne vključuje energije in sveže hrane, se je zvišala z 1,6 na dva odstotka. To kaže, da se cenovni pritiski ne omejujejo več zgolj na energijo. Istat sicer med glavnimi razlogi za oktobrski skok poleg energentov navaja tudi nepredelano hrano in prevozne storitve.

Za italijanska gospodinjstva je težava predvsem v tem, da plače ne sledijo rasti cen. Septembra so se sicer v povprečju zvišale za 2,5 odstotka, kar pa je precej manj od rasti življenjskih stroškov. S tem se je ustavilo tudi okrevanje njihove realne vrednosti. Ta je po podatkih, ki jih navaja Istat, še vedno več kot devet odstotkov pod ravnjo iz leta 2021.

Z enakim dohodkom je zato mogoče kupiti manj, možnost varčevanja pa je vse bolj omejena. Tudi nakupovalna košarica – hrana ter izdelki za dom in osebno nego – se je oktobra podražila za 2,5 odstotka, potem ko je bila septembrska rast 1,5-odstotna.

Ocene potrošniških organizacij kažejo, kako hitro se odstotki prevedejo v konkretne zneske. Združenje potrošnikov Consumatori ocenjuje, da 5,4-odstotna inflacija povprečni družini prinaša približno 1558 evrov dodatnih stroškov letno. Pri paru z dvema otrokoma naj bi breme doseglo skoraj 1987 evrov. Največji del dodatnih izdatkov odpade na stanovanje, elektriko, plin in prevoz.

Združenje Federconsumatori pa govori celo o približno 1802 evrih dodatnih letnih izdatkov na gospodinjstvo ter zahteva nižje trošarine na goriva, začasno znižanje DDV za nekatere osnovne dobrine, okrepitev državne pomoči in ustanovitev sklada proti energetski ter prehranski revščini. Združenje meni, da dosedanji ukrepi ne zadoščajo za zaščito gospodinjstev z nizkimi in srednjimi dohodki.