“Isto sranje, drugo pakovanje”

Celo življenje me znanci ljudje ustavljajo s “Ti preveč filozofiraš,” “Zakaj hočeš vedeti vse podrobnosti?” ali “Ti pa znaš komplicirati.”

Vir

Ob tem sem se dolgo počutil zmedeno, ker ob zaznanem neodobravanju nekako nisem razumel, kaj je v tem slabega. Pred kratkim pa sem se malce bolje poglobil v to, kaj filozofija je in kaj ni.

‘Filozofiranje’ – v taki obliki, kot ga pojmuje večina ljudi – bi naj bilo razumljeno kot nekakšno ideološko brezciljno kompliciranje in dlakocepljenje.

Ne razumem, zakaj bi nekdo (sploh) želel brezciljno komplicirati. Ste se že kdaj poskušali postaviti v kožo nekoga, ki komplicira ali ves čas išče še več podrobnosti? Zakaj za vraga bi to sploh hotel početi?

Pa bi me ob tem kdo vprašal, zakaj bi se hotel postaviti v njegovo kožo. Mogoče zato, da bi ga poskušal razumeti?

Se vam – ker vedno vidite prav (in dovolj), da (za vse drugačne od vas) takoj veste, kaj je prav – zdi bolj verjetno in smiselno, da je zmeden, nima pojma oziroma ‘na podstrešju nima najbolje pospravljeno’?

Če si nekdo hoče nekaj razjasniti, je čuden, če pa vas nerazjasnjene stvari ne zanimajo, je pa to ok?

“Ampak, zakaj bi hotel razumeti ‘komplikatorja’?” Mogoče zato, ker je v njegovem vidiku in izkušnjah zelo verjetno nekaj, kar vam (še) manjka. Ker lahko, če uspete razumeti njegova obzorja, s tem svoja samo razširite.

Cilj (prave) filozofije ni puhlo pametovanje, ampak doseči modrost in boljše razumevanje vsega okoli nas.

Prepričan sem, da poznate in (nevede) častite kar nekaj velikih filozofov, ki/ker vam jih je družba sicer predstavila drugače. Ne verjamete?

Albert Einstein, eden največjih genijev – fizik in znanstvenik – je bil v prvi vrsti filozof.

Si lahko zamislite, kako je začel razvijati teorijo relativnosti? Se vam razmišljanje o relativnosti časa, prostora in gravitacije sliši bolj kot znanost, ne kot filozofiranje?

Steve Jobs velja za enega izmed najbolj prepoznanih vizionarjev moderne dobe. Je bil zgolj vizionar, in ne filozof? Jobs je med drugimi stvarmi filozofiral o tem, kako bi izboljšal mobilni telefon in tako prišel do ideje za iPhone.

“Ja, ampak Jobs je naredil iPhone, filozofiranje pa je neproduktivno,” mi je v pogovoru komentiral prijatelj. “Kdo ga je naredil? Švicarji!” sem se pohecal ob spominu na reklamo za bonbone Ricola.

“Jobs ni naredil iPhone-a, niti ga ni sam razvil. On je bil (samo) vizionar, njegovi viziji pa so sledili (bolj) produktivni geniji in s skupnimi močmi naredili iPhone.

Vizionar ali filozof? No, sicer je daleč od ‘sranja‘, je pa dejansko res le ‘drugo pakovanje‘. Zgodba z leseno žlico se je nekako ponovila. Tudi ta, ki je iznašel leseno žlico, je pred tem nekje v nekem trenutku začel filozofirati, kako in zakaj.

In v istem žaklju se pogosto znajde tudi dilema ‘teoretikov proti praktikom’. Zapriseženi teoretiki ne marajo praktikov, zagrizeni praktiki pa prav črtijo teoretike.

Ampak, resnici na ljubo – eni brez drugih ne bi naredili nič. Zanimivo, kajne? Teoretiki brez prakse ne bi prišli nikamor (naprej). Praktiki brez teorije pa tudi o leseni žlici ne bi razmišljali, razen če bi ji ta padla na glavo.

Preden jo je lahko kdorkoli naredil, je moral o njej malce dlje razmišljati.

. . .

“Tisti, ki obsojajo, ne razumejo. In tisti, ki razumejo, ne obsojajo.”

Če se za trenutek osredotočite nase: Kolikokrat ste bili obsojani? Ste ob tem ugotovili, da vas drugi enostavno ne razumejo? Vam je všeč, da vas ne razumejo, ali bi raje videli, da vas kdo, preden začne obsojati, vsaj odkrito vpraša, kakšne so vaše okoliščine in argumenti?

Malokdo ve oziroma razume, da je filozofija osnova, temelj vse znanosti, in ključno gonilo vsega napredka. Na vsakem začetku se prvo pojavi vprašanje ‘kako’ in/ali ‘zakaj’ nekaj spremeniti, izboljšati.

To pa so osnovna filozofska vprašanja. In vse veje znanosti izvirajo iz tega.

Zakaj smo potem ljudje tako obsojajoči do filozofije?

Da lahko resnično razumemo filozofijo (ne zgolj zgodovine filozofije, kar je vse, kar o filozofiji učijo v šolah), se je treba pred tem malce poglobiti in razumeti tudi psihologijo in sociologijo.

Brez teh ni mogoče razmišljati in razumeti filozofije. Razumeti morate, kako deluje vaš um. Poznati morate vse njegove trike in predvidevanja. Ter razumeti, kako deluje širša kultura. S tem pa se večina ‘nima časa’ ukvarjati in ostaja raje nevedna.

Brez vsega tega ne morete razumeti filozofije. To, kar pa lahko, ko ne razumete, pa je da obsojate. Ja, obsojanje pa nekako res deluje kot izkaz nevednosti in nerazumevanja.

Ena od tem oziroma področij, ki je zelo tesno povezana s filozofijo, pa ima precej manj negativen prizvok, je samopomoč oziroma osebnostni razvoj. Tu lahko najdete ogromno modrosti in odgovorov, ki izvirajo iz vprašanj filozofije.

In s tem pridem do osnovnega pomena filozofije – iskanja boljših rešitev in načinov življenja. To je osnovno bistvo filozofije, katero večina ljudi prezira in trdi, da nima nobene uporabne vrednosti.

Borut Kmetič

Poklicno se ukvarjam s celovitim vodenjem informacijske varnosti, od načrtovanja in implementacije sistemov za varovanje informacij do izboljševanja in presojanja skladnosti z ISO standardi.

Kot zunanji svetovalec lahko pomagam pri razvoju varnostne strategije, implementaciji in upravljanju sistemov vodenja oziroma optimiziranju poslovnih procesov, ter zagotavljanju skladnosti s predmetno zakonodajo in regulativo.

Osebno veliko časa posvečam raznovrstnim oblikam optimizacije – biohackingu, osebni rasti, raziskovanju novih prebojnih idej in tehnologij, organizacijske kulture, eksponentnih organizacij, sistemskega razmišljanja in drugih naprednih metod za izboljšanje kakovosti življenja.

Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium

The post “Isto sranje, drugo pakovanje” appeared first on Savus.