Islandci zavrnili vrnitev za pogajalsko mizo z EU

Islandija za zdaj ne bo nadaljevala poti proti članstvu v Evropski uniji. Na sobotnem referendumu so volivci zavrnili možnost ponovnega začetka pristopnih pogajanj z Brusljem. 

Po predhodnih rezultatih, ki jih je objavila islandska javna radiotelevizija RÚV, je proti nadaljevanju pogajanj glasovalo 52,5 odstotka volivcev, medtem ko jih je možnost njihove obnovitve podprlo 47,5 odstotka. Prednost nasprotnikov je bila zadostna že v času, ko končni izid še ni bil znan v eni od šestih volilnih enot.

Rezultati so pokazali tudi precejšnjo razliko med prestolnico in preostalim delom države. Volivci v Reykjavíku so bili naklonjeni obnovitvi pogajanj, medtem ko je podeželje predlog zavrnilo. V nekaterih volilnih enotah je bila razlika med nasprotniki in zagovorniki skoraj tri proti dve.

Za državo s približno 400.000 prebivalci rezultat pomeni nadaljevanje sedanjega položaja zunaj EU. Islandija je pristopni proces začela že pred leti, vendar ga je pred več kot desetletjem opustila. Pomemben razlog za spor z Brusljem so bile pravice do ribolova, ki za otoško gospodarstvo predstavljajo eno ključnih političnih in ekonomskih vprašanj.

K ponovni razpravi o članstvu je pripomoglo spremenjeno varnostno okolje na Arktiki. Dogajanje je islandsko vlado spodbudilo, da je izvedbo referenduma prestavila na zgodnejši termin.

Vendar negotovost glede Grenlandije ni prepričala večine volivcev. Med številnimi Islandci ostaja močno prepričanje, da sta varnost in gospodarska uspešnost države tesno povezani z njeno neodvisnostjo. Prav tako mnogi niso sprejeli argumenta, da bi jim članstvo v EU prineslo bistveno večjo zaščito pred Trumpovimi potezami. Islandija je namreč že članica zveze Nato.

Eno največjih vprašanj morebitnega članstva ostaja ribištvo. Morski proizvodi predstavljajo skoraj 40 odstotkov celotnega islandskega izvoza blaga, nadzor nad bogatimi ribolovnimi območji pa je bil eden od dejavnikov, zaradi katerih je propadel že prejšnji poskus približevanja Uniji.

Kot je pred referendumom za Financial Times, ki je poročal o glasovanju, pomen panoge ponazorila islandska zunanja ministrica Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir: “Za Islandijo je ribištvo to, kar je avtomobilska industrija za Nemčijo.”

Zunanja ministrica je skušala pomisleke nasprotnikov članstva ublažiti z argumentom, da je današnji položaj Islandije drugačen kot ob prejšnjih pogajanjih. Zaradi večjega strateškega pomena države in močnejšega gospodarstva bi lahko Reykjavík po njeni oceni pri pogajanjih z Brusljem dosegel ugodnejše pogoje. Pri morebitnem dogovoru o članstvu bi Islandija zahtevala “suveren nadzor nad celotnim ribištvom”.

Referendum je prišel v obdobju, ko je vprašanje širitve ponovno med pomembnejšimi temami Evropske unije. Proces je dobil nov zagon po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Ukrajina in Moldavija se danes pogajata o članstvu, pristopni procesi pa potekajo tudi z zahodnobalkanskimi državami, med drugim Albanijo in Črno goro.

Islandija je v primerjavi z večino kandidatk v posebnem položaju. Kot članica Evropskega gospodarskega prostora že uporablja velik del zakonodaje EU. Poleg tega je med svojim prejšnjim poskusom vključevanja opravila približno tretjino pristopnega procesa.

Izid referenduma je hkrati pokazal težave Bruslja pri predstavljanju prednosti članstva eni najbogatejših držav na svetu. EU je zaradi Trumpovih groženj Grenlandiji okrepila svoje delovanje na območju Arktike, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer pa so zanjo pridobile pomen podobno misleče države, kot sta Islandija in Norveška.

Visoki diplomat EU je pred glasovanjem opozoril, da bi islandska zavrnitev lahko “sesula trditev, da je [EU] tudi resen obrambni in varnostni partner in ne zgolj gospodarski zlati listek za revnejše vzhodnoevropske države”.

Ob tem Islandci sploh niso neposredno odločali o članstvu v Uniji. Če bi zmagala stran za, bi rezultat pomenil samo obnovitev pristopnih pogajanj z Brusljem. Morebitni končni dogovor o članstvu bi morali islandski volivci nato potrditi še na drugem referendumu.

Pred glasovanjem je potekala zelo izenačena kampanja. Zagovorniki približevanja EU so med drugim opozarjali na gospodarske posledice ostajanja zunaj evrskega območja. Po njihovem mnenju islandska gospodinjstva zaradi nestanovitne krone in nekaterih najvišjih stroškov zadolževanja v Evropi plačujejo visoko ceno monetarne samostojnosti.

Na drugi strani imajo zagovorniki sedanje ureditve močan argument v izkušnji po finančni krizi leta 2008. Takratni zlom islandskega bančnega sistema in pomoč Mednarodnega denarnega sklada sta državo spodbudila, da je zaprosila za članstvo v EU.

Toda gospodarstvo se je nato hitro pobralo tudi brez članstva v Uniji. K okrevanju sta pomembno prispevala šibkejša islandska krona in močan razmah turizma. Takšen razvoj dogodkov je dodatno utrdil prepričanje dela Islandcev, da jim je gospodarska samostojnost v preteklosti koristila in da je ni smiselno opustiti.

S. K.

(Besedilo ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence)