.png)
3 days ago
32
ARTICLE AD
Avgust 2025 je v ameriški Severni Karolini zaznamoval zločin, ki je pretresel tako lokalno skupnost v Charlotteu kot širšo javnost v ZDA in tujini. Na vlaku lahke železnice Blue Line je bila 22. avgusta pozno zvečer smrtno zabodena 23-letna begunka iz Ukrajine, Iryna Zarutska. Dogodek je v nekaj urah sprožil val ogorčenja, žalosti in vprašanj o varnosti javnega prevoza, še posebej ker je bila žrtev mlada ženska, ki je v Združene države prišla po zatočišče pred vojno.
Zarutska se je tistega večera vračala domov iz službe v piceriji Zepeddie’s. Še vedno v delovni uniformi se je vkrcala na vlak, kjer se je usedla nedaleč od moškega z rdečo kapuco. Nadzorne kamere so ujele trenutek, ko je ta izvlekel nož in jo trikrat zabodel v vrat.
Napad je bil tako hiter, da ni mogla reagirati. Mlada ženska je umrla na kraju dogodka, napadalec pa je pobegnil. Policija ga je kmalu prijela in identificirala kot 34-letnega Decarlosa Browna mlajšega, znanega lokalnim oblastem zaradi dolgega seznama kaznivih dejanj. Organi pregona so pozneje potrdili, da je bil napad povsem naključen in da se storilec ter žrtev pred tem nista poznala.
Tragedija je nenadoma prekinila življenjsko pot mlade Ukrajinke, ki je v ZDA iskala nov začetek. Rodila se je 22. maja 2002 v Ukrajini, kjer je že v mladosti kazala ustvarjalni talent. Študirala je na Synergy College v Kijevu, kjer je diplomirala iz umetnosti in restavratorstva. Umetniška dela je pogosto ustvarjala za prijatelje in družino, obenem pa jo je privlačilo tudi delo z živalmi. Po navedbah bližnjih je načrtovala kariero veterinarske asistentke.
Kdo je Iryna Zarutska
Leta 2022 je Zarutska skupaj z materjo, bratom in sestro zapustila Ukrajino, potem ko je vojna spremenila vsakdanje življenje in varnost. Preselili so se v Združene države, kjer so skušali najti varnost in priložnosti, ki jih doma ni bilo več. Iryna se je hitro naučila angleškega jezika in se vključila v novo okolje. V Charlotteu si je ustvarila krog prijateljev, delala je v piceriji in se dodatno izobraževala na jezikovnih tečajih. Po besedah znancev je bila izjemno ustrežljiva, srčna in vedno pripravljena pomagati drugim.
Prijatelji so jo opisali kot osebo, ki je s svojo toplino znala povezovati ljudi. „Vedno je bila zelo ustrežljiva, zelo spodbudna in preprosto je imela zlato srce,“ je za lokalno televizijo WCNC povedala družinska prijateljica Lonnie. Tudi v piceriji, kjer je delala, so jo imeli za več kot le sodelavko.
V javni izjavi so njeno smrt označili za „ogromno izgubo“ in dodali, da je v kolektiv vsak dan prinašala prijaznost in dobro voljo. V spomin nanjo so prižgali svečo kot simbol topline, ki jo je širila.
Njena osmrtnica je dodatno osvetlila njeno osebnost. V njej je bilo zapisano, da se bodo ljudje spominjali predvsem njene prijaznosti, ustvarjalnosti in trajnega vtisa, ki ga je puščala na vseh, ki so jo srečali. „Njena odsotnost pušča globoko praznino, a njen duh bo za vedno ostal v srcih tistih, ki so jo imeli radi,“ je bilo zapisano v spominskem zapisu.
Umor je močno prizadel tudi ukrajinsko skupnost v ZDA. Mnogi so v Zarutski videli simbol mladih beguncev, ki so se v tujini poskušali postaviti na noge, a se kljub temu soočili z nevarnostmi. Namesto miru, ki ga je iskala, je Iryna doživela eno najbolj brutalnih oblik nasilja, kar je odprlo razprave o varnosti v javnem prevozu in o tem, kako je mogoče, da posameznik z dolgo zgodovino kriminala ostane na prostosti.
Odziv družine
Smrt Irene Zarutske je njeno družino potisnila v eno najtežjih preizkušenj. Le tri leta po tem, ko so skupaj zapustili vojno razdejano Ukrajino, da bi v Združenih državah našli varnost, so se znašli sredi tragedije, ki je povsem preobrnila njihova življenja. Družina je prek odvetnika javno spregovorila in v čustveni izjavi opisala Iryno kot „prijazno in delavno mlado žensko, ki jo je družina in širši krog prijateljev globoko ljubil“. Dodali so, da so popolnoma strti, hkrati pa so zahtevali, da se za zločin izreče najstrožja kazen.
„Naše srce je strto. Iryna je prišla sem, da bi našla mir in varnost, namesto tega pa so ji na najbolj grozljiv način ukradli življenje,“ je zapisano v izjavi. Sorodniki so opozorili, da nobena družina ne bi smela prestati take bolečine.
Njihova zahteva je bila jasna – da osumljeni Decarlos Brown ostane za zapahi in da se primer pripelje do končne odgovornosti. Po njihovem mnenju bo le tako mogoče ohraniti dostojanstvo žrtve in preprečiti podobne tragedije v prihodnje.
Družina je izpostavila tudi širši problem – varnost javnega prevoza. V izjavi so zapisali, da umor Irene Zarutske „poudarja sistemski zlom varnosti v tranzitu“. Kot so opozorili, na vlaku ni bilo vidne prisotnosti varnostnega osebja, prav tako ni deloval učinkovit nadzor, ki bi lahko preprečil napad.
Posebej so omenili pogodbo med mestnim podjetjem Charlotte Area Transit System (CATS) in zasebnim varnostnim izvajalcem, ki naj bi imela očitne pomanjkljivosti. Zahtevali so celovito preiskavo teh napak in spremembo varnostnih protokolov.
Njihovo sporočilo je bilo odločno: „To bi lahko bil kdorkoli, ki se je tisto noč peljal z lahko železnico. Zavezani smo k temu, da se to ne bo nikoli več ponovilo.“ S tem so želeli k razpravi o odgovornosti in reformah pritegniti ne le mestne oblasti, temveč tudi širšo javnost.
Posebej so opozorili na širjenje posnetkov napada, ki so hitro postali viralni na družbenih omrežjih. Družina je medijem in uporabnikom spleta položila na srce, naj spoštujejo dostojanstvo pokojne. „Te podobe ne le kršijo Irynino dostojanstvo, temveč dodatno poglabljajo bolečino njenih bližnjih,“ so zapisali.
Val solidarnosti in razpoke v sistemu
Tragedija je sprožila tudi val solidarnosti. Na platformi GoFundMe so prijatelji in znanci začeli zbirati sredstva za pomoč družini. V nekaj dneh se je nabralo več deset tisoč dolarjev, ki bodo namenjeni kritju stroškov pogreba, pravnih postopkov in podpore družini v težkih časih. Organizatorji so zapisali, da želijo s tem pokazati, da skupnost stoji ob strani žrtvinim najbližjim.
Vzporedno s tem so se pojavila vprašanja o osumljencu. Decarlos Brown mlajši, domačin iz okrožja Mecklenburg, je bil policiji dobro znan. Njegova kriminalna zgodovina sega v leto 2011 in vključuje tatvine, vlome ter oborožene rope.
Leta 2013 je bil obsojen zaradi tatvine in vloma, dve leti pozneje pa zaradi ropa z nevarnim orožjem. V zaporu je prestajal kazen do leta 2020, nato je bil na pogojnem nadzoru do leta 2021.
Toda težave se niso končale. V naslednjih letih je bil večkrat aretiran, nazadnje v začetku leta 2025, ko je bil obtožen zlorabe sistema za klic v sili in groženj. Skupno je bil v zadnjih dvanajstih letih aretiran kar 14-krat. Policijski viri so potrdili, da je imel tudi zgodovino duševnih težav, a ni jasno, ali je bil deležen ustreznega psihiatričnega nadzora ali zdravljenja.
English (US)