Iran gori in krvavi: Več kot 500 mrtvih, Trump razmišlja o posredovanju, režim grozi ZDA in Izraelu

Iran se sooča z najhujšim valom nasilja po letu 2022. Protesti, ki so se začeli kot odziv na naraščajoče življenjske stroške, so prerasli v množično gibanje proti oblasti, odgovor režima pa je bil izjemno brutalen. Po podatkih ameriške organizacije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je bilo doslej ubitih najmanj 538 ljudi, med njimi 490 protestnikov in 48 pripadnikov varnostnih sil, več kot 10.000 ljudi pa je bilo aretiranih.

Zdravniki in bolnišnično osebje poročajo o neposrednih strelih v glavo in prsni koš, prenatrpanih urgentnih oddelkih ter mrtvašnicah, ki nimajo več prostora za nova trupla. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da gre za sistematično in namerno uporabo smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu.

Trumpova odločitev in razmislek o vojaških možnostih

Izraelski časnik Jerusalem Post poroča, da se je ameriški predsednik Donald Trump odločil pomagati protestnikom v Iranu, čeprav naj še ne bi bilo jasno, na kakšen način in kdaj. Po navedbah virov v Washingtonu naj bi Trump v torek na sestanku z najvišjimi svetovalci prejel nabor možnosti, ki vključujejo vojaške udare, dodatne sankcije, kibernetske operacije proti iranski vojski ter okrepljeno podporo protivladnim informacijskim kanalom.

Trumpova odločitev in razmislek o vojaških možnostih

Tudi Wall Street Journal in New York Times poročata, da je bil predsednik v zadnjih dneh seznanjen s scenariji, med katerimi so tudi obsežni zračni napadi na iranske vojaške cilje. Vendar ameriški viri poudarjajo, da gre za standardno krizno načrtovanje in da za zdaj ni potrjene odločitve o neposrednem napadu.

Trump je protestnikom že javno izrazil podporo na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je “pred Iranom svoboda, morda kot še nikoli prej”, ter dodal, da so ZDA “pripravljene pomagati”.

Teheran grozi z napadi na ameriške baze in Izrael

Iranske oblasti so se na ameriške izjave odzvale z ostrimi grožnjami. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bagher Kalibaf je dejal, da bi bil v primeru ameriškega napada Izrael skupaj z ameriškimi vojaškimi bazami in ladjami v regiji “legitimna tarča”. Tudi zato so izraelski varnostni viri potrdili, da je Izrael v stanju visoke pripravljenosti in spremlja morebitne priprave na ameriško posredovanje.

Izraelski vojaški predstavniki sicer poudarjajo, da so protesti notranja zadeva Irana, vendar dodajajo, da so pripravljeni ukrepati, če bi se varnostne razmere v regiji bistveno poslabšale.

THREAD: Verified videos of Iran protests – 10 January

Heavy clashes on Vakil Abad Boulevard in Mashhad. Protesters hide behind barricades as security forces fire shots from a footbridge.

Video: @Vahid

Location: https://t.co/48rK47fgrp

With Richard Irvine Brown@GeoConfirmed https://t.co/LGCLaI1XaI pic.twitter.com/pGQBnH9LKu

— Shayan Sardarizadeh (@Shayan86) January 11, 2026

Pezeškian: za nasiljem stojijo “tuji teroristi”, a oblast je pripravljena poslušati

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v televizijskem intervjuju za nasilje obtožil skupine, povezane s tujimi silami, ki naj bi po njegovih besedah zažigale mošeje, napadale banke in javno infrastrukturo ter ubijale civiliste. Protestnike je pozval, naj se distancirajo od “izgrednikov in teroristov”, hkrati pa je zatrdil, da je vlada pripravljena prisluhniti legitimnim zahtevam prebivalstva in reševati gospodarske težave.

Takšna retorika pa ne prepriča organizacij za človekove pravice, ki opozarjajo, da se nasilje stopnjuje predvsem zaradi ukazov vrha oblasti in delovanja Revolucionarne garde, elitne vojaške formacije, ki neposredno odgovarja vrhovnemu voditelju Aliju Hamneiju.

Opozicija v izgnanstvu poziva k vztrajanju na ulicah

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha in ena najvidnejših osebnosti opozicije v izgnanstvu, je Irance pozval, naj ne zapustijo ulic. Dejal je, da režimu primanjkuje lojalnih varnostnih sil in da številni vojaki in policisti nočejo več izvajati ukazov. Trumpa je javno pozval, naj podpre “osvoboditev Irana”, in poudaril, da se država nahaja na prelomni točki.

Princ Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha Mohammada Reze Pahlavija (Foto: epa)

Kaos na ulicah in informacijska blokada

Kljub skoraj popolni blokadi interneta, ki traja že več dni, na družbena omrežja še vedno prihajajo posnetki gorečih stavb, streljanja z nadvozov in protestnikov, ki se skrivajo za barikadami. Demonstracije naj bi potekale v najmanj 185 mestih po državi. Reuters poroča, da se je število mrtvih v nekaj urah povečalo z dobrih 200 na več kot 460, nato pa na najmanj 538, kar kaže na izjemno hitro eskalacijo nasilja.

Zdravstveni sistem na robu zloma

Amnesty International in BBC poročata o kolapsu zdravstvenega sistema. Bolnišnice so preplavljene z ranjenimi, primanjkuje osnovne opreme, zdravniki in medicinske sestre pa delajo v izrednih razmerah. BBC Persian je potrdil, da so v eni sami bolnišnici v mestu Rašt v eni noči sprejeli okoli 70 trupel. Bolnišnični delavec iz Teherana je opisal prizore kot »grozljive in travmatične« ter dejal, da so številni mladi umrli zaradi neposrednih strelov v glavo in prsni koš, še preden so jih uspeli oskrbeti.

Do zdaj je potrjenih 26 identitet žrtev, med njimi šest otrok, organizacije za človekove pravice pa opozarjajo, da je resnično število mrtvih verjetno precej višje.

Grožnja smrtnih kazni

Iranske oblasti so hkrati zaostrile sodni pregon protestnikov. Nekateri so obtoženi kaznivega dejanja “sovraštva do Boga” (moharebeh), ki v iranskem pravnem sistemu lahko pomeni tudi smrtno kazen. Gre za obtožbo, ki se pogosto uporablja proti političnim nasprotnikom režima, sodni postopki pa so praviloma hitri in netransparentni.

⚡️BREAKING

Iran’s Parliament Speaker responds to threats from USA:

‘In the event of an attack, US military bases, ships, and Israel will be targeted. Preemptive strikes are also not ruled out’ pic.twitter.com/FcbCSnqL7n

— Iran Observer (@IranObserver0) January 11, 2026

Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi lahko oblast skušala z javnimi usmrtitvami zastrašiti prebivalstvo in zlomiti odpor, podobno kot po protestih leta 2022 po smrti Mahse Amini, ko je bilo ubitih več kot 550 ljudi, približno 20.000 pa pridržanih ali zaprtih.

Mednarodna skupnost pod pritiskom

Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je pozvala k jasni obsodbi represije in zaščiti pravice do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Združene države medtem sporočajo, da razmere pozorno spremljajo in da imajo na voljo diplomatske in varnostne možnosti, če se bo nasilje še stopnjevalo.

Iran se tako nahaja na robu novega velikega notranjega zloma, posledice pa bi lahko segle daleč preko njegovih meja. Vprašanje, ali bo ameriška administracija res posegla v dogajanje in kako  bo v prihodnjih dneh ključno ne le za prihodnost protestnega gibanja, temveč tudi za stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda.

A. G.

The post Iran gori in krvavi: Več kot 500 mrtvih, Trump razmišlja o posredovanju, režim grozi ZDA in Izraelu first appeared on Nova24TV.