Intervju: »Naložba v sončno elektrarno se povrne že v sedmih letih.« Gregor Novak, soustanovitelj skupine SONCE in direktor energetske tržnice SunContract

Tokrat smo pod drobnogled vzeli spremembe pri uporabi elektrike, ki se tičejo slehernikov. Ponavadi se na trgih elektrike namreč odvijajo posli, ki se nas ne tičejo, a zgleda, da bo v prihodnosti malo drugače. Zato smo spregovorili z Gregorjem Novakom, uveljavljenim strokovnjakom na področju energetike in informatike, ki svoje bogato znanje in izkušnje uspešno prenaša v poslovni svet. Karierno pot je začel leta 2000 v informacijsko-tehnološkem podjetju Hermes Softlab, kjer je pridobil dragocene izkušnje v tehnološki industriji. Kmalu zatem se je usmeril v energetski sektor, kjer je leta 2002 prevzel izziv na Borzenu, operaterju trga z elektriko in takratni prvi energetski borzi v Sloveniji, kjer je bil več let sistemski inženir in vodja informatike. Svojo kariero je nadgradil kot direktor Sektorja za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Elesu, kjer je uspešno vodil ključne projekte na stičišču energetike in tehnologije. Po večletnem delu na vodstvenih položajih v večjih podjetjih se je odločil za samostojno podjetniško pot, kjer združuje tehnično znanje z vodstvenimi kompetencami. 

Njegova pot je zaznamovana z nenehnim razvojem, inovacijami in predanostjo energetski preobrazbi, kar ga uvršča med vodilne strokovnjake v regiji. Je soustanovitelj in solastnik skupine SONCE, ki vključuje več kot 25 podjetij v štirih državah, med drugim tudi prvega tržnega ponudnika energetske tržnice P2P na svetu, podjetje SunContract. 

Z oktobrom se omrežnina za porabljeno elektriko obračunava po novem pravilniku. Zakaj sploh plačujemo omrežnino?
Računi za električno energijo so sestavljeni iz petih postavk, to so cena električne energije, omrežnina, prispevki, trošarina in DDV.
Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo distribucijskega omrežja dolžan plačati vsak porabnik električne energije. Namenjena je plačevanju izvajanja gospodarske javne službe, dejavnosti sistemskega in distribucijskega operaterja. Določa jo regulator trga – Agencija za energijo.  Če razčlenimo natančneje, je ta sestavljena iz: omrežnine za prenosni sistem v evrih na kilovatne ure (kWh), omrežnine za distribucijski sistem v evrih na kWh, omrežnine za priključno moč v evrih na kW in omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo v evrih na kvarh. 

Kaj se spreminja pri obračunu omrežnine in kaj je glavni razlog za prenovo obračunavanja omrežnine?
Z oktobrom letos je začel veljati nov omrežninski akt, ki bistveno spreminja časovne bloke za omrežnino za priključno moč in v prvih dveh blokih močno povečuje njeno ceno. Poleg tega se uvaja tudi tako imenovana dogovorjena obračunska moč, ki bistveno zmanjšuje pravice odjema obstoječim strankam pri že izdanem soglasju za odjem električne energije glede na predhodno ceno odjema energije iz omrežja.
Agencija za energijo pravi, da je prenova nujna za vzdržnost omrežja, ki ima omejeno zmogljivost. Ker odjemalci z navadami močno vplivamo na delovanje omrežja, so se odločili za tako imenovani stimulativno naravnani obračun omrežnine. Takšno obračunavanje po novem poteka v 15-minutnih intervalih, v petih časovnih blokih, v dveh sezonah, glede na obremenjenost omrežja ter delovne in dela proste dni. A to bo večini uporabnikov, predvsem samooskrbnim, prineslo visoke podražitve. Najopaznejše, približno 500-odstotne, pričakujemo v zimskih mesecih, od novembra do konca februarja, na delovne dni med 6. in 14. ter 16. in 22. uro, nočna tarifa med 22. in 6. uro pa bo ostala ugodna. Omrežnina na preneseno kilovatno uro iz omrežja se bo prepolovila.  

Kako pa se je najbolj smiselno prilagoditi, recimo z uporabo zelene tehnologije, da bomo lažje in učinkoviteje hranili energijo in posledično ne bomo plačevali visokih računov?
V našem podjetju odjemalcem že ponujamo storitve, s katerimi se bodo pravočasno in ustrezno prilagodili novemu sistemu. Z edinstvenim naprednim sistemom za upravljanje z elektrarno strankam zagotavljamo optimizacijo proizvodnje, porabe in shranjevanja električne energije ter tako omogočamo največji mogoči izkoristek njihove energije. Razvili smo namreč napravo EMGsmart, ki na podlagi konkretnih podatkov s pomočjo algoritmov in umetne inteligence samodejno upravlja sončno elektrarno z ali brez baterijskega hranilnika. Z lastnimi produkti, med drugim tudi lastnimi sončnimi paneli in baterijskimi hranilniki, v sodelovanju s podjetjem SONCE energija ponujamo postavitev samooskrbnih elektrarn oziroma nadgradnjo obstoječih samooskrbnih sončnih elektrarn. Tistim, ki imajo hibridne sončne elektrarne, torej sončne elektrarne s hranilnikom, pa po novi uredbi ponujamo storitev družinske samooskrbe. Višek proizvedene energije lahko shranijo in jo kasneje porabijo sami, lahko jo porabijo družinski člani. Prek energetske tržnice našega podjetja, pa tudi s sklepanjem neposrednih dogovorov P2P (ang. peer-to-peer), maksimizirajo dobroimetje oziroma bonus viške, ki ne zapadejo in jih lahko kasneje uporabijo na primer za pokrivanje stroškov omrežnine, prispevkov, energije in DDV. 

Toda pomembna ne bo samo poraba elektrike, ampak tudi to, koliko je bomo porabljali istočasno. Se bo zaračunavala samo določena prekoračitev porabe? Bomo torej ves čas trepetali, če bomo presegli porabo?
V prvi vrsti je pomembno razlikovanje glede na priključno moč odjemnega mesta. Vsi s priključno močjo do 43 kilovatov bodo upravičeni do dveletnega prehodnega obdobja, če dogovorjene obračunske moči v tem obdobju ne bodo spreminjali, medtem ko bodo vsi s priključno močjo nad 43 kilovatov že plačevali kazni za prekoračitve.
Obračunsko moč sestavljata dogovorjena in presežna obračunska moč. Dogovorjeno obračunsko moč so elektro operaterji vsakemu odjemalcu določili vnaprej glede na tri maksimalne 15-minutne vršne porabe od novembra do konca februarja preteklega leta. Presežna moč pa predstavlja moč odjema električne energije, ki presega dogovorjeno obračunsko moč.
Zaradi novega obračunavanja skrbi predvsem dejstvo merjenja v 15-minutnih intervalih. Kot rečeno so dobavitelji ocenili špice porabe svojih uporabnikov, ki bodo morali biti, če bodo vse želeli uravnavati sami, zelo pozorni na to, katere naprave uporabljajo kdaj. Najbolj bodo to občutili večji porabniki, tisti s toplotnimi črpalkami in električnimi avtomobili oziroma domačimi polnilnicami. Uporabniki bodo morali biti pozorni, da svoje dogovorjene obračunske moči ne bodo prekoračili, kar se bo lahko zgodilo razmeroma hitro. Povprečni gospodinjski uporabniki jo bodo imeli določeno pri sedmih kilovatih, kar bodo lahko hitro presegli že na vsakodnevni ravni – na primer, če bodo kuhali in imeli hkrati vključeno tudi pečico. 

Kaj se bo spremenilo s prvim januarjem, ko država ne bo več regulirala cen električne energije? Do sedaj so bile cene zaradi geopolitičnega dogajanja nadzorovane. Bodo cene zelo poskočile?
S 1. januarjem, upamo, da bodo cene električne energije za gospodinjstva deregulirane, zato lahko lastniki sončnih elektrarn pričakujejo še večje prihranke. Splošna ocena je, da se bodo cene električne energije za gospodinjstva zvišale za približno 50 odstotkov, za male poslovne odjemalce pa za približno 40 odstotkov. To pomeni, da bodo tisti, ki imajo sončne elektrarne, prihranili še več, saj bodo proizvedeno energijo lahko uporabljali namesto nakupa dražje elektrike s trga. Prihranki pri stroških električne energije se bodo tako povečali, investicija se bo povrnila še hitreje. V praksi to pomeni, da bodo lastniki sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov plačevali nižje položnice v primerjavi s tistimi, ki elektrarne nimajo. 

Koliko več omrežnine bo plačalo gospodinjstvo, ki ima na strehi sončno elektrarno z recimo desetimi kilovati moči in proizvede devet tisoč kilovatnih ur elektrike? Se bo res splačalo postaviti sončne celice na streho?
Gospodinjstvo, ki ima na strehi elektrarno, bo še naprej plačevalo manj omrežnine kot gospodinjstvo s primerljivo porabo brez lastne elektrarne. Lastna proizvodnja zmanjšuje odjem elektrike iz distribucijskega omrežja. Lastniki sončnih elektrarn zmanjšajo odjem iz omrežja za od 20 do 30 odstotkov, tisti s hranilniki energije tudi do 80 odstotkov. Dodatno lahko sončna elektrarna z vgrajenim baterijskim hranilnikom veliko prihrani tudi zaradi možnosti zamejitve velikosti odjema iz omrežja in regulacije časa odjema iz omrežja. S tem lahko optimiziramo dogovorjeno obračunsko moč in po koncu prehodnega obdobja še pri strošku presežene obračunske moči, kjer bodo prihranki lahko precejšnji, tudi do osem evrov na kilovat presežene moči. 

Se lahko gospodinjstva s sončno elektrarno povežejo v energetske skupnosti in s tem pridejo do prihrankov in s prodajo presežne energije tudi zaslužijo?
Gospodinjstva lahko na naši platformi sama kreirajo svojo energetsko skupnost. Če postavijo sončno elektrarno na enem ali več objektih, kjer je možen priklop, lahko v tako skupnost potem vključijo več odjemalcev. Pogoj je, da vsota odjema odjemalcev za 25 odstotkov presega dovoljeno moč oddaje vseh elektrarn v omrežje.    
Tako se omogoči, da postanejo samooskrbni tudi tisti, ki sami ne bi mogli imeti sončnega vira na svoji strehi. Za te namene so na voljo tudi visoke podpore, 725 evrov/kW sončne elektrarne skupaj s hranilnikom električne energije, kar svetujemo, da se izkoristi skupaj z naprednim upravljanjem sončne elektrarne in baterijskega hranilnika.                
Tisti, ki kljub temu nima možnosti namestitve sončne elektrarne na streho objekta, lahko tudi najame sončne panele z nakupom NFT-žetona. En NFT-žeton predstavlja en sončni panel. Stranka lahko najame enega ali več panelov, ki tvorijo njegovo osebno elektrarno, s katere prek energetske tržnice porablja energijo za lastne potrebe ali za potrebe družinskih članov. 

Kakšna je prihodnost naložb v sončne elektrarne? Predvsem glede na zmožnost hranjenja energije in stroškov, povezanih z njo?
Prihodnost naložb, zlasti v hibridne sončne elektrarne, je izjemno obetavna, še posebej zaradi izjemnega nihanja cen električne energije. Predvidevamo, da z novim letom cena električne energije ne bo več regulirana in pričakujemo ponovno povečanje povpraševanja po sončnih elektrarnah, saj bodo postale še bolj donosne, predvsem v kombinaciji z baterijskimi hranilniki. Poleg tega bo vse večji poudarek na samooskrbi, saj ta omogoča večjo neodvisnost od nihanja cen energije in optimizacijo stroškov ter tudi večjo neodvisnost od energetskega omrežja. Evropska unija intenzivno spodbuja zeleni prehod, kar vključuje subvencije za naložbe v obnovljive vire energije in hibridne sisteme. Hkrati bodo tisti, ki se ne bodo usmerili v trajnostne vire, deležni dodatnih stroškov. 

Če se bralci Megafona odločijo postaviti sončno elektrarno, kdaj se jim bo povrnila tovrstna naložba v sončno energijo?
Kdaj se povrne naložba v hibridno sončno elektrarno, je odvisno od velikosti sončne elektrarne in profila porabe energije ter dodatnih storitev, ki jih ponuja ponudnik električne energije. Še vedno se naložba, upoštevajoč subvencije, lahko povrne že v sedmih letih, kar velja tako za fizične kot za pravne osebe. Subvencije pomembno prispevajo k hitrejši povrnitvi stroškov, trenutno so na voljo tudi v višini do 65 odstotkov investicije, zato je zdaj dober čas, da se odločite za sončno elektrarno.

Simon Smole