INTERVJU: Julija Menoni o tem, kateri so najpogostejši razlogi, da mladi pobegnejo v digitalni svet

Digitalni svet je danes prisoten v življenju skoraj vsakega otroka in mladostnika, kar prinaša številne koristi, a hkrati tudi tveganja. Prekomerna uporaba interneta, družbenih omrežij in digitalnih iger lahko vodi v digitalno zasvojenost, ki vpliva na spanje, počutje, šolske obveznosti, odnose in vsakodnevno življenje.

V centru Logout pomagajo otrokom, mladostnikom in odraslim, ki težko obvladujejo uporabo digitalnih naprav. Govorili smo z Julijo Menoni, mag. psih., svetovalko v Logoutu.

Center Logout je dostopen v Ljubljani, Kopru, Celju, Mariboru in Kranju, svetovanja pa so brezplačna.

Kakšni otroci in mladostniki najpogosteje poiščejo pomoč pri vas?

Otroci in mladostniki pomoči običajno ne poiščejo sami, to so le izjeme. Da pridemo v stik z mlajšo populacijo, se na uvodni informativni posvet naroči celotna družina – ta korak izvedejo starši. Gre pa za osebe, ki na digitalnih napravah preživijo veliko časa, zaradi česar jim zmanjka časa, volje in energije za druga življenjska področja. Pri tem ne obstajajo pravila, kako točno ti posamezniki živijo ali kakšne osebnostne značilnosti imajo. Sicer pa se ukvarjamo tudi s temami spletne spolnosti in pornografije, spletnih iger na srečo in spletnih stav, spletnega nasilja in družinskih pravil glede uporabe zaslonov.

Kako prepoznati, da otrok ali najstnik razvija odvisnost od zaslona? Katere so opozorilne znake, na katere bi morali starši biti pozorni?

Digitalne zasvojenosti niso omejene le na otroke in mladostnike, temveč jih lahko doživimo vsi. Splošni znaki digitalne preobremenjenosti so izguba interesa za prostočasne dejavnosti izven zaslonov, spremembe v razpoloženju – lahko gre za intenzivna nihanja ali splošno slabo počutje, umikanje k napravam za lajšanje stresa in izogibanje neprijetnim čustvom, zanemarjanje šole, študija ali službe, umikanje iz socialnih priložnosti in zatekanje k druženju na spletu, nezdrav življenjski slog (pod to sodi gibanje, prehranjevanje, higiena, spanje), preokupacija misli s spletnimi vsebinami, doživljanje abstinenčnih simptomov ob odvzemu naprave, izgubljanje občutka za čas in prostor ob uporabi naprav, konflikti v odnosih zaradi prekomerne uporabe …

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Nekateri znaki so lahko jasno vidni navzven, nekateri simptomi pa se razkrijejo komaj v pogovoru. Starši oz. druge bližnje osebe v primeru odrasle osebe s težavami lahko opazijo tudi, da oseba težko ohranja nit pogovora in pogosto preusmeri temo na spletne vsebine ali pa je glede svojega vedenja na spletu zelo skrivnostna, težko se osredotoči na eno nalogo naenkrat, ne zmore prenesti dolgčasa, ima potrebo biti ves čas v stiku z napravo (npr. telefon vedno v roki, v žepu) …

Za boljšo presojo, ali gre za rahlo prekomerno rabo, problematično rabo ali morda že celo zasvojenost, pa so na Logoutu na voljo svetovalci, ki pri svojem delu uporabljajo vprašalnike in metodo intervjuja.

Kateri so najpogostejši razlogi, da mladi pobegnejo v digitalni svet – dolgočasje, stres, občutek osamljenosti?

Prvi stik s spletom oz. digitalnim svetom imajo dandanes že zelo mladi otroci. Takrat gre večinoma za radovednost, ki pa se lahko ob neomejeni uporabi hitro prelevi v prekomerno. Ko govorimo o zasvojenosti, je za tem pogosto še kakšna druga težava – lahko gre za doživljanje nasilja, nesprejetost v šolskem okolju, konflikte v družini, travmatičen dogodek v življenju itd. – ki se ji otroci, mladostniki ali odrasli nato izogibajo, digitalni svet pa postane popolna izbira za odklop in ohromitev bolečin.

Osamljenost je gotovo en izmed pogostejših razlogov za preživljanje veliko časa v digitalnem svetu. Če nas v fizičnem svetu nihče ne razume, težko navežemo stike in z drugimi ne delimo istih interesov, je digitalna pokrajina prostor, kjer je raznolikosti na pretek – tam bomo veliko lažje našli druge, ki so nam podobni, ki razmišljajo tako kot mi in želijo početi iste stvari kot mi. Pri tem lahko gre za pristne odnose, lahko pa gre za bolj problematične možnosti – odnose z umetno inteligenco oz. pogovornimi roboti, odnose z osebami, ki lažejo glede svoje identitete ali odnose z nekom, ki nas želi izkoristiti ali prizadeti.

Slika je simbolična

Dolgčas pa je ravno zaradi obilice vsakodnevnih dražljajev večini ljudi trenutno eden najbolj neprijetnih občutkov.

Zdi se, da se tako uspešno izogibamo doživljanju dolgčasa, da v njem ne zdržimo več niti 15 minut. Digitalne naprave, ki so vedno dostopne, enostavne za uporabo in nam nudijo neskončno vsebino, so pri tem velik dejavnik tveganja, saj znižujejo t.i. frustracijsko toleranco, ki jo sicer doživljamo v neprijetnih situacijah. Nastane začaran krog – iz površinskega dolgčasa posežemo po napravi, tam takoj dobimo vsebino, ki jo naši možgani interpretirajo kot nagrado, in se zato želimo k njej vračati. Ko nam prvotna vsebina postane dolgočasna, le podrsamo naprej, odpremo novo aplikacijo, preizkusimo novo igro itn., dokler ne pridemo do trenutka, ko se res popolnoma zanašamo na napravo za preživljanje prostega časa.

Dražljaji v fizičnem svetu namreč niso ustrezna konkurenca digitalnim, ki so hitri, intenzivni in premišljeni ravno na tak način, da ulovijo in zadržijo našo pozornost za čim dalj časa.

Tudi stres je stanje, ki se mu želimo izogibati, hkrati pa ga z digitalnimi vsebinami, ki so pogosto vznemirljive, ciljajo na naša čustva, nam ponujajo zmeraj nove scenarije in nam otežijo posvečanje drugim pomembnim področjem, močno povečujemo. Ob odklopu zaradi intenzitete dražljajev te še dolgo podoživljamo in premlevamo, naše telo in um pa se tako težko sprostita. Težko je torej določiti, kaj nastopi najprej, saj digitalna zasvojenost povečuje ta neprijetna čustva, zaradi njih pa se pogosteje zatekamo na splet.

Kako se razlikuje zdrava uporaba tehnologije od problematične?

Ob zdravi uporabi tehnologije imamo dovolj časa, energije in volje za druga pomembna življenjska področja – hobije, interese, druženje v živo, grajenje odnosov, gibanje, prehranjevanje (brez zaslonov), šolo, študij oz. delo, spanje, higieno, skrb za lastno psihološko dobrobit itd. To ne pomeni, da nikoli nimamo dneva, ko napravam posvetimo veliko časa ali nam zmanjka motivacije za naporen trening, le da se naše življenje ne podreja uporabi digitalnih naprav. Ob zdravi oz. uravnoteženi uporabi se le redko zgodi, da čutimo preobremenjenost z napravami oz. vsebinami. Ko je uporaba problematična, nam je napravo težko odložiti, ob zdravem odnosu pa lahko tu in tam izvedemo tudi kak dan ali vikend digitalnega detoksa. Pri presoji problematičnosti nam pomagajo tudi državne smernice uporabe digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih.

Za mladostnike med 13 in 18 leti je priporočljiva uporaba največ 2 uri na dan – to pomeni vseh zaslonov skupaj. Tudi odrasli lahko kot splošno smernico za zdrav razvoj in življenjski slog vzamejo dve uri.

Kako naj starši postavijo meje pri uporabi telefonov, tablic ali računalnikov, ne da bi pri tem povzročili konflikte?

Najboljši nasvet za izogib konfliktom je, da sledijo smernicam uporabe že od rojstva otroka. Če se meje postavijo že pri malčku, jih bo tudi otrok in mladostnik kasneje lažje sprejel. Dobro je tudi, da neka pravila in omejitve veljajo za celotno družino – npr. brez naprav pri obrokih, v avtu, v kopalnici in na stranišču, v otroški sobi ali spalnici, večerna ura odklopa od naprav, večerna in jutranja rutina brez zaslonov itd. Starši pogosto pozabijo, koliko otroci spremljajo in posnemajo njihovo vedenje.

Najboljše meje ali pravila so tista, ki so jasna, konkretna in imajo posledice. Bolj kot bodo starši pri izvrševanju dosledni, močnejšo avtoriteto bodo imeli, kar je pri digitalnih napravah, ki so za otroke in mladostnike izjemno privlačne, zelo pomembno.

Čeprav si vsi želimo, da bi bila družinska dinamika popolnoma harmonična in brez prepirov, to ni realistično pričakovanje. Del razvojnih nalog mladostništva je tudi upiranje, umik od staršev in iskanje lastne identitete, preizkušanje mej in podobno. Pravično je, da se starši tega zavedajo in na to pripravijo. Mladostnika naj poskušajo razumeti v njegovi želji po (neomejeni) uporabi naprav, mu potrpežljivo razložijo, zakaj obstajajo pravila in kakšne so morebitne posledice prekomerne uporabe za njegovo fizično in psihično počutje, ter se ne bojijo odigrati svoje starševske dožnosti – skrbi za otroka, četudi sam v tem ne vidi smisla in se odzove konfliktno. Boljša, kot bo komunikacija, lažje bodo potekali vsi starševski prijemi.

Kakšno vlogo imajo šole in lokalne skupnosti pri spodbujanju digitalne higiene?

Zelo učinkovito je, če različni sistemi delujejo usklajeno – spodbujanje podobnih vrednot, opozarjanje na smernice uporabe digitalnih naprav, ozaveščanje o aktualnih pasteh spleta itd. Šole imajo pri tem res velik vpliv, saj otroci in mladostniki v šoli preživijo velik del svojih dni.

Čeprav obstaja težava, kako dovolj časa nameniti vsebinam, ki niso pouk, je ključno, da šole in lokalne skupnosti mladostnikom dajejo prostor, da delijo svoje mnenje in doživljanje. Komaj, ko zares razumemo, s čim se mladostniki soočajo, jim lahko nudimo ustrezno pomoč in podporo.

Različne institucije pa lahko pri ozaveščanju naslavljajo tudi starše, saj so ti v prvi vrsti odgovorni za otrokovo dobrobit. Mnoge šole že recimo prakticirajo ozaveščanje na roditeljskih sestankih ali organizirajo predavanja o digitalnem svetu mladih in načinih, kako jim kljub nevarnostim zagotoviti zdrav razvoj.

Lokalne skupnosti pa imajo prav tako možnost organizirati predavanja, delavnice, izobraževanja ali preprosto nameniti finance, prostor ali druge vire organizacijam, ki pomoč že nudijo. Po drugi strani pa je tu še priložnost otrokom in mladostnikom zagotavljati drugačne načine preživljanja prostega časa – npr. z organiziranimi dejavnostmi, druženji, prijaznimi cenami ali pa celo brezplačno. Veliko otrok namreč poroča, da v svojem okolju nimajo dovolj priložnosti za druženje z vrstniki.

Kje lahko družine poiščejo pomoč, če sumijo, da ima otrok težave z odvisnostjo od spleta ali iger?

Pravi naslov za pomoč je gotovo naš Center pomoči pri prekomerni uporabi interneta – Logout. Družinam in posameznikom nudimo brezplačna svetovanja. Otroci in mladostniki do 13. leta lahko pomoč prejemajo v obliki družinskega svetovanja, ki se ga udeležijo vsi člani družine, namen pa je vzpostaviti načrt uporabe digitalnih naprav skozi pravila in dogovore. Mladostniki od 13. leta naprej pa imajo možnost obiskovati tudi redna individualna svetovanja z enim od naših svetovalcev. V Ljubljani (in upamo, da kmalu tudi v Mariboru) poteka tudi skupina za mladostnike, ki je namenjena preživljanju prostega časa brez uporabe digitalnih tehnologij.

Prav tako je na naši spletni strani www.logout.org na voljo veliko različnih vsebin – prispevki na blogu, informativni testi zasvojenosti, interaktivno orodje za oblikovanje družinskega medijskega načrta in še kaj. Smo tudi pravi naslov za pomoč osebam, ki so doživele kakršnokoli obliko spletnega nasilja. Zanje imamo poseben, individualiziran program svetovanja. Nudimo pa tudi bolj intenziven tritedenski program zdravljenja za mladostnike. Gre za namestitveni program, pri katerem so mladostniki tri tedne nameščeni na MKZ Rakitna in odklopljeni od zaslonov, za starše pa hkrati poteka individualno svetovanje in psihoedukativna skupina.

Za vstop v program ni več potrebna napotnica, tako da se lahko starši kar sami prijavijo na informativno uvodno srečanje. Naročanje poteka preko naše spletne strani, kjer so razpisani prosti termini v naših 5 enotah (Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje in Koper) ter na daljavo.

Dober naslov so prav tako šolske svetovalne službe, zdravstveni domovi in centri za duševno zdravje, CSD, pediatri, mladinske in nevladne organizacije in podobno, da gre za res celostno obravnavo. Res pa je, da gre pri nas za specializirano obravnavo na področju digitalnih zasvojenosti in prekomerne uporabe spleta.

Za konec – vaš nasvet mladim: kako naj tehnologijo uporabljajo tako, da jim bo koristila, ne pa škodila?

Popolne koristi gotovo ne moremo zagotoviti in dobro je, da se zavedamo, da (tako kot z marsikaterim početjem v življenju) vedno nekaj tvegamo. Digitalne vsebine imajo res visok zasvojitveni potencial, ker so oblikovane premišljeno. Vemo, da so profiti največjih digitalnih aplikacij nepredstavljivo visoki. Mladim bi torej svetovala, da so do vsebin in njihovih ustvarjalcev kritični. Kdo profitira od moje pozornosti? Ali res želim biti le figura v igri digitalnih mogotcev?

Na Centru Logout ne demoniziramo uporabe digitalnih vsebin, zato seveda sprejemamo in podpiramo uporabo naprav tudi za namen zabave, sprostitve, ne le za poučnost ali produktivnost. Pomembno pa je, da pri tem spremljamo svoje počutje, svoj nivo energije, vpliv zaslonov na naše vsakodnevno delovanje. Smo začeli izgubljati voljo za obiskovanje krožka oz. treninga? Nam okolica postaja prepočasna, nezanimiva? Težko sledimo pogovoru in se ob stiku z ljudmi v fizičnem svetu dolgočasimo? Je misel na to, da smo brez telefona, računalnika, konzole ali tablice, neverjetno grozna? Potem nekaj ni več v redu. Takrat poiščimo pomoč.

Pomembne varovalke pred težavami pa so zdrav način življenja, zadostna količina spanja, interesne dejavnosti, odnosi v živo … sidra, ki ohranjajo fizičen svet konkurenčen digitalnemu.

Mislim, da se je pomembno zavedati, da je omejevanje uporabe naprav lahko zelo naporno in težavno, ravno zaradi privlačnosti digitalnega sveta. Obrniti se k pomoči torej ni znak šibkosti, temveč motivacije za spremembo in notrajne moči, da se s tem začnemo soočati. Bolje je ukrepati bolj zgodaj, vendar nikoli ni prepozno.

Na vprašanja je odgovarjala Julija Menoni, mag. psih., svetovalka v Logoutu

The post INTERVJU: Julija Menoni o tem, kateri so najpogostejši razlogi, da mladi pobegnejo v digitalni svet appeared first on Lokalec.si.