Interventni ukrepi desnega trojčka: Razprava dviguje prah na ekonomsko-socialnem svetu

Na izredni seji ekonomsko-socialnega sveta je na mizi predlog interventnega zakona, ki ga predlaga t.i. tretji politični blok v Sloveniji, sestavljen iz strank NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica.

Predlog zakona vključuje znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem, uvedbo “razvojne kapice” na socialne prispevke, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvedbo mikro s.p., znižanje DDV za osnovna živila in energente ter avtomatično upokojitev s polno pokojnino ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Podpora predlogu prihaja predvsem s strani delodajalcev, medtem ko sindikati izrazito nasprotujejo ukrepom.

Podpora delodajalcev in nasprotovanje sindikatov

Delodajalci menijo, da predlog zakona odgovarja na ključne izzive prebivalstva in gospodarstva. Zmanjšanje administrativnih bremen in nižje obremenitve dela naj bi povečale konkurenčnost gospodarstva. Vendar pa Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je za celovito obravnavo predloga še prezgodaj, saj se vlada do njega še ni opredelila.

Kritike iz političnih in sindikalnih krogov

Stranka Levica opozarja na možne negativne finančne posledice, ki bi jih interventni zakon povzročil v državnem proračunu. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Andrej Zorko, izpostavlja, da predlog uvaja sistemske spremembe, ki bi lahko negativno vplivale na kakovost življenja prebivalcev. Po njegovih besedah kriza služi kot izgovor za uvedbo sprememb, ki ogrožajo socialno varnost, trg dela in zdravstveni sistem.

“Uvedba razvojne kapice bi pomenila predvsem davčno darilo tistim z najvišjimi dohodki, medtem ko bi račun zanjo plačali vsi zaposleni skozi slabšo socialno varnost,” je dejal Zorko.

Pogledi ekonomskih strokovnjakov

Ekonomist Bogomir Kovač je za Večer ocenil, da gre za primer “omnibus zakonodaje,” ki posega na številna področja in vnaša zmedo v socialno-ekonomski sistem. Takšni zakonodajni pristopi zahtevajo konsenz med socialnimi partnerji, ki pa ga v trenutni politični situaciji ni. Kovač še dodaja, da zakoni, ki uvajajo davčne olajšave, na drugi strani ustvarjajo proračunske vrzeli, kar je problematično v trenutkih, ko so proračunske rezerve omejene.

Poudaril je, da je enostavno zniževati davke, težje pa je znižati državne izdatke, ki so v veliki meri zakonsko določeni. Predlog zakona po njegovem mnenju potrebuje temeljito premislek in usklajevanje, da ne bi povzročil dolgoročne škode proračunu in socialnemu sistemu.

Zakon prinaša vrsto ukrepov, ki se dotikajo davkov, socialne varnosti in gospodarske konkurenčnosti, vendar pa potrebujejo bolj poglobljeno razpravo in sodelovanje med vsemi deležniki, da bi dosegli optimalne rešitve. Vprašanje ostaja, ali bo zakon doživel potrebne spremembe in ali bo sprejet v obliki, ki bo zadovoljila vse zainteresirane strani.

Spletno uredništvo